CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00038463
DZ člen 163, 163/2, 290, 290/1. ZUstS člen 23, 23/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2-14.
nepravdni postopek - razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom - izvajanje stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - Družinski zakonik (DZ) - nasprotni udeleženci - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - začasna odredba o stikih - odločba o stikih - izvajalec stikov pod nadzorom - omejitev pravice do stikov - otrokova korist - otrokova želja - izjava mladoletnega otroka - psihično nasilje - izkazana ogroženost otroka
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da sodna praksa o vprašanju začetka uporabe materialnopravnih določb DZ ni enotna. Predmetni nepravdni postopek se je namreč začel z vložitvijo predloga dne 20. 6. 2018, zato se zanj skladno z določilom prvega odstavka 290. člena DZ uporabljajo še določila ZZZDR. Višje sodišče v Ljubljani je predhodno že navedlo, da je pravilnejša razlaga, da mora sodišče od uveljavitve DZ uporabljati materialnopravne določbe DZ.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so pogoji za omejitev stikov z začasno odredbo verjetno izkazani (neomejeni stiki so za mld. C. C. ogrožujoči). Ne glede na (ne)obstoj znakov fizičnega ali spolnega nasilja, so prisotni znaki, ki kažejo na neprijetne telesne izkušnje mld. C. C. ob očetovih dotikih po telesu, kažejo se tudi znaki psihičnih pritiskov na deklico. Tako obnašanje kot tudi pripovedovanje deklice kaže, da je prihajalo do vedenja očeta, ki ji ni bilo všeč in zaradi katerega se ga boji. Neprimerno obnašanje očeta celo na stikih pod nadzorom je razvidno iz poročil CSD o teh stikih. Ogroženost mld. C. C. je torej v primeru neomejenih stikov nedvomno izkazana s stopnjo verjetnosti, zato je sodišče njene stike z očetom utemeljeno omejilo na stike pod nadzorom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00038545
OZ člen 198. ZPP člen 108, 180, 216, 216/1, 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 82, 183. ZZZDR člen 56, 123.
uporabnina - uporaba tuje nepremičnine - povprečna tržna najemnina - neupravičena uporaba tuje stvari - odločanje po prostem preudarku - oglas - nesklepčna tožba - nepopolna tožba - obveznosti zakoncev - obveznost za tekoče potrebe družine - obveznost preživljanja otrok
Višina uporabnine je v skladu s sodno prakso enaka povprečni tržni najemnini za uporabljeno nepremičnino.
Tožba, v kateri ni jasno opredeljen vsak tožbeni zahtevek posebej, je nepopolna, saj ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se obravnavala.
Za ugotavljanje višine uporabnine ni vedno potreben dokaz s sodnim izvedencem, saj se jo lahko dokazuje tudi s podatki o oddaji enakih nepremičnin. Pri tem mora stranka praviloma predložiti podatke o oddaji več enakih nepremičnin in ne le ene. Poleg tega mora stranka, ki predloži (zgolj) oglase o oddaji enakih nepremičnin in ne podatkov o dogovorjenih najemninah, nasprotna stranka pa na to opozori, tudi dokazati, da so dogovorjene najemnine enake oglaševanim.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00037574
ZPP člen 343. DZ člen 168.
začasna odredba - pravnomočna odločitev o glavni stvari - zavrženje pritožbe - pritožbeni stroški - pravni interes
Ker sta pravdni stranki o vseh zahtevkih, ki so bili predmet te pravde (o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo, o stikih in preživljanju otrok), sklenili sodno poravnavo, toženka nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o začasni odredbi.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazloženosti ugovora - relevantni ugovorni razlogi - izvršba na podlagi verodostojne listine
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je ugovor dolžnika neobrazložen, ker dejstva, ki jih navaja v ugovoru ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev v smislu navedenih zakonskih določb, konkretno ne predstavljajo dejstev, ki bi preprečevala dovolitev izvršbe z rubežem in prodajo premičnin ter rubežem plače, je ob tem, da je dolžnik v ugovoru zatrjeval le socialne razloge, neobstoj virov za izvršilna sredstva ter neobstoj predmetov primernih za izvršbo, pravilen. Pri tem je potrditi razloge sodišča prve stopnje, da ZIZ v tej fazi postopka pri izvršbi na podlagi verodostojne listine (pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi) ne dopušča sodišču, da preverja, ali viri za predlagana izvršilna sredstva obstajajo (primerjaj peti in šesti odstavek 45. člena ZIZ), zato posledično pritožbeno zatrjevan neobstoj sredstev izvršbe na samo dovolitev izvršbe ne vpliva, pripelje pa lahko do ustavitve izvršbe s tem izvršilnim sredstvom po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb postopka - vročitev vloge
Glede na podatke spisa je pritrditi dolžniku, da mu vloga upnika, ki je v izpodbijanem sklepu povzeta, ni bila vročena niti pred, niti hkrati z izpodbijanim sklepom. Sodišče druge stopnje zato zaključuje, da je bila pritožniku kršena pravica do informacije oziroma seznanitve s celotnim procesnim gradivom in s tem pravica do sodelovanja oziroma izjavljanja v postopku. Na tem mestu je dodati, da sicer ZIZ ne predpisuje vročanje upnikovega odgovora na odlog dolžniku, vendar sodišče pri tem nima svobodne presoje, saj mora upoštevati ustavnosodna stališča, v skladu s katerimi pravica do izjavljanja v postopku izhaja iz strankine osebne integritete - njenega dostojanstva in zahteve, da se jo obravnava kot subjekt.
izvedenina - nagrada za izvedensko mnenje - stroški izvedenca - zavezanec za plačilo predujma - stranka, ki predlaga izvedbo dokaza
Toženec je predlagal izvedbo dokaza z izvedencem, zato mora plačati stroške, ki so nastali z izvedbo tega dokaza. Pritožba zato zmotno meni, da je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz po uradni dolžnosti, ker je vabilo izvedenca na narok še preden je prejelo od toženca pripombe na izvedensko mnenje.
Ni odločilno, da so nastali stroški povezani s čakanjem izvedenca na zaslišanje, ker je bila predhodno zaslišana tožnica, saj je bil dokaz z izvedencem izveden na predlog toženca.
spor majhne vrednosti - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba - zavrženje vloge - zloraba pravice do pravnega sredstva
Predmetni spor majhne vrednosti je pravnomočno zaključen (op. pritožnik je bil s prvo (pravočasno) pritožbo neuspešen, njegova druga (nepravočasna) pritožba je bila zavržena). V tem odločanju se presoja pravilnost zavrženja njegove tretje vloge, ki je po vsebini pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje, in gre za nedovoljeno vlogo, medtem ko je toženčeva pritožba zoper sklep o zavrženju, ki se obravnava, neutemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da mora tožeča stranka, ki je tožbo umaknila, toženim strankam povrniti njim nastale pravdne stroške, potem ko je pravilno ugotovilo, da umik tožbe ni posledica izpolnitve zahtevka.
odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - prepovedana droga
Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča v napadenem sklepu glede odvzema predmetov, ki izhaja iz napadenega sklepa, navedlo povsem ustrezne razloge, saj je prepovedano drogo konopljo obdolžencu odvzelo iz razlogov splošne varnosti in morale, in s tem izključilo možnost njene uporabe v nedovoljene namene.
ZFPPIPP člen 60, 103, 103/4-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 6.
stečajni postopek - nagrada upravitelju za preizkus terjatev - število preizkušenih terjatev - pravna podlaga za terjatev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica v prijavi terjatve za vse prijavljene terjatve navedla, da gre za neporavnane obveznosti dolžnika, ki so prihodek proračuna Republike Slovenije. Ali je kot taka zapisana v prijavi ali ne, ni pomembno. Pravno naravo terjatve je namreč mogoče ugotoviti le iz opisa dejstev in iz priloženih dokazov k prijavi terjatve.
Na podlagi dejstev, ki jih je upnica navedla v prijavi in dokazov, ki jih je k prijavi priložila, neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo ugotoviti, da je prijavila eno terjatev, ki temelji na isti dejanski in pravni podlagi. Že iz uvodnega stavka o pripojitvi dveh družb k dolžniku in iz priloženih listin izhaja, da je v prijavi zajetih več terjatev, ki temeljijo na različnih seznamih izvršilnih naslovov, izdanih zoper tri pravne osebe. Zgolj na podlagi dejstva, da se je določena pravna oseba pripojila k stečajnemu dolžniku, terjatve zoper njo ni mogoče skupaj s terjatvijo zoper dolžnika opredeliti za eno terjatev, če ne temeljita na isti dejanski in pravni podlagi. Iz priloženih listin pa ne izhaja, da vsi seznami izvršilnih naslovov temeljijo na enaki pravni podlagi. Nekateri seznami izvršilnih naslovov temeljijo na odločbah o davčnem inšpekcijskem pregledu, nekateri na odločbah o odmeri davka na nepremičnine, nekateri pa na obračunu DDV. Že na podlagi navedenih dejstev izhaja, da je imela upnica do stečajnega dolžnika ne le eno, pač pa več terjatev.
Ker je nadomestilo nagrade za preizkus terjatev odvisno od števila pravočasno prijavljenih terjatev in v zvezi s tem posredno tudi z obsegom dela, ki je potreben za preizkus vsake od teh terjatev, upnica glede na neizpodbite razloge sodišča prve stopnje o ugotovljenem številu preizkušenih pravočasno prijavljenih terjatev upnikov neutemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava.
plačilo razlike plače - povečan obseg dela - pričakovani delovni rezultati
Na podlagi 22e. člena ZSPJS javnemu uslužbencu ne pripada del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, če (tudi če je opravljal dela in naloge drugega delovnega mesta) ne presega pričakovanih rezultatov. Okoliščina, da javni uslužbenec opravljala dela in naloge drugega, a enako vrednotenega delovnega mesta, sama po sebi ne utemeljuje pravice do dela plače, o katerem govori 22.e člen ZSPJS.
plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Druga dolžnica ne zanika ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni plačala takse za ugovor v roku, ki je začel teči naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča, na kar sta jo opozorili sodišči prve in druge stopnje. Odločitev sodišča prve stopnje je bila materialnopravno pravilna.
ZIZ člen 9, 9/4, 45, 45/1, 239. ZPP člen 106, 106/1, 108, 330, 330/2, 336.
postopek zavarovanja - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - vročitev sklepa - postopek s pritožbo - vročanje pritožbe nasprotni stranki - nezadostno število izvodov pritožbe - nepopolna pritožba - zavrženje pritožbe
Prvostopenjsko sodišče je z vročanjem sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (čeprav to ni bila njegova zakonska obveznost) vzpostavilo situacijo iz četrtega odstavka 9. člena ZIZ-1, ki narekuje vročanje vložene pritožbe tudi nasprotni stranki. S to obveznostjo sodišča pritožnik po prejemu sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ni mogel računati. Iz spisovnega gradiva namreč tudi ne izhaja, da bi sodišče pritožnika informiralo o vročanju sklepa z dne 23. 12. 2019 nasprotni stranki.
V okoliščinah danega primera, ko je bila obveznost vložitve pritožbe v dveh izvodih (za sodišče in nasprotno stranko) povzročena s postopanjem sodišča in ni izhajala iz normativne ureditve glede na izid prvostopenjskega postopka o predlogu za izdajo začasne odredbe, je določbo prvega odstavka 106. člena v zvezi s posledicami iz 336. člena ZPP treba presojati restriktivno. Sankcija za vloženo nepopolno pritožbo iz izpodbijanega sklepa bi bila namreč prehud poseg v pritožnikovo pravico do pritožbe.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00037434
ZDZdr člen 39, 39/1, 70, 70/1.
prisilna hospitalizacija - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za zdravljenje brez privolitve - organska duševna motnja
Sodišče prve stopnje se je na podlagi izvida in mnenja izvedenca psihiatra lahko zanesljivo prepričalo, da ima pritožnica duševno motnjo (organsko blodnjavo in osebnostno motnjo, s ponavljajočimi se depresivnimi epizodami), zaradi katere sta hudo moteni presoja realnosti in sposobnost pritožnice obvladovati svoje ravnanje. Kljub drugačni pritožbeni trditvi je narava te duševne motnje takšna, da terja ne le prisilno zdravljenje, ampak tudi omejitev pritožničine osebne svobode. Pritožnica je namreč pod vplivom duševne motnje že poskušala drugi osebi vzeti življenje in se je zato celo znašla v kazenskem postopku. Poleg tega je večkrat poskušala storiti samomor, s čimer spravila v resno nevarnost tudi svoje življenje.
predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - tržna vrednost nepremičnine - vlaganje v nepremičnino - obogatitveni zahtevek
Vrednost nepremičnine je objektivno dejstvo in je ni mogoče zmanjšati na račun vlaganj druge osebe (v konkretnem primeru upnika). Tisti, ki zgradbo izboljša, lahko od lastnika nepremičnine zahteva zlasti tisto, za kar je ta obogaten. Na račun vlaganj ima upnik do dolžnice tako ločene obogatitvene zahtevke, ni pa le-teh mogoče odšteti od vrednosti nepremičnin.
združitev kazenskih postopkov - enoten postopek - obdolženec - zagovornik - zasebni tožilec - pooblaščenec zasebnega tožilca - izostanek z naroka za glavno obravnavo - ustavitev kazenskega postopka - sklep o ustavitvi postopka - vsebina zapisnika o glavni obravnavi - brezplačna pravna pomoč - odločba o brezplačni pravni pomoči - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Zaradi enotno vodenega postopka vloge stranke ni bilo moč deliti na vlogo obdolženke in zasebne tožilke, iz enakih razlogov pa ni bilo moč deliti niti vloge njenega zagovornika, postavljenega z odločbo BPP.
Odločba BPP ne pove kdo, koga in kje zastopa, temveč samo, kdo je plačnik zastopanja, kar je uveljavljeno stališče, potrjeno s sodno prakso.
ZPP člen 23, 23/3, 24, 24/1, 26, 26/2, 354, 354/1. ZIZ člen 266, 266/1, 266/4.
stvarna pristojnost - postopek zavarovanja z začasno odredbo - spor o pristojnosti - predhodno vprašanje - preuranjena odločitev - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - procesna kršitev - dejanja, s katerimi bi bilo nevarno odlašati - pravica do učinkovitega sodnega varstva - koneksnost
V pojasnjenem posebnem položaju, ko se je pravdno sodišče že predhodno izreklo, da ni stvarno pristojno, in mora o tem sprejeti višje sodišče pravnomočno odločitev, določila četrtega odstavka 266. člena ZIZ ni mogoče uporabiti drugače, kot, da se počaka na navedeno odločitev, saj gre za vprašanje, ki mora biti predhodno rešeno, da se lahko sprejme dokončno odločitev tudi o pristojnosti v postopku z začasno odredbo.
plačilni nalog za plačilo sodnih taks - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - fikcija vročitve - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi, iz katerih se sme izpodbijati sodba - pritožba se šteje za umaknjeno - izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika
ZPP v prvem odstavku 116. člena omogoča vrnitev v prejšnje stanje, če je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Sodišče prve stopnje je presodilo, da toženčevi razlogi za zamudo niso izkazani oz. utemeljeni. Toženec v pritožbi ne izpodbija vsebinsko argumentov izpodbijanega sklepa za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje (s katerimi se pritožbeno sodišče strinja), pač pa napada razloge prvostopenjske sodbe, kar pa ni upoštevno. Toženec ni uspel dokazati, da je zamudil s plačilom sodne takse za pritožbo iz upravičenega razloga, postopek s pritožbo zoper sodbo pa je ustavljen.
V zvezi s pritožbenimi očitki o nepravičnosti sodnika, ki merijo na izločitev, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora stranka zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave (drugi odstavek 72. člena ZPP). Navedbe tožene stranke v pritožbi so v tej smeri zato prepozne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038023
KZ-1 člen 20, 20/2, 34, 34/1, 73, 73/1, 252, 251/3, 308, 308/3.. ZKP člen 374, 374/2.
varnostni ukrep odvzema predmetov - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kaznivo dejanje ponarejanja listin - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov
S temi navedbami zagovornica ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona, konkretno po 5. točki 372. člena ZKP, ki je podana, če je bila z odločbo o varnostnem ukrepu prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu. Tega zagovornica tudi ne trdi, temveč nasprotuje dejanskim ugotovitvam in razlogom sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev o izrečenem varnostnem ukrepu. Slednje pa pomeni uveljavljanje samostojnega pritožbenega razloga po drugem odstavku 374. člena ZKP, to je izpodbijanje odločbe o varnostnem ukrepu, če sicer ne gre za kršitev zakona iz 5. točke 372. člena tega zakona, pač pa je sodišče to odločbo izdalo nepravilno.
ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 22, 22/3.. ZMEPIZ-1 člen 80, 81.
lastnost zavarovanca - družbeniki
ZPIZ-2 v prvem odstavku 16. člena določa, da se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZPIZ-2 obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra. Glede ugotavljanja lastnosti zavarovanca sta bistveni tudi določbi 80. in 81. člena ZMEPIZ-1.