ZFPPIPP člen 221f, 221f/2, 221f/6-2. ZPP člen 142, 142/4.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo - nepopolna zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - dopolnitev nepopolnega predloga - vročitev sodnega pisanja - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina
Sklep je bil dolžniku vročen s fikcijo vročitve, kar izhaja iz povratnice v spisu, pripete k navedenemu sklepu. S tem se šteje, da je bil dolžnik z vsebino sodne pošiljke seznanjen. Fikcija vročitve namreč ne potrjuje kot resnične samo domneve, da je bilo določeno pisanje vročeno, temveč tudi, da je bil naslovnik z njeno vsebino (in naloženo obveznostjo) seznanjen.
ZUPJS člen 15, 15/2, 15/3, 23.. ZUP člen 10, 169, 171.. ZŠtip-1 člen 3, 9, 15.. ZUKD-2 člen 2, 3, 7.
državna štipendija - katastrski dohodek - mirovanje pravic
Glede na metodološki način določanja KD, ko sploh ne gre za dejanske prihodke zmanjšane za materialne stroške, temveč na predpisan način ocenjen dohodek na vnaprej določenih kategorijah kmetijskih in gozdnih zemljišč skladno z ZUKD-2, tožnica v tem sodno socialnem sporu ne more uspešno zatrjevati, da višina KD ni takšna, kot izhaja iz uradnih evidenc pristojnega davčnega organa. Ni sprejemljivo stališče sodišča o presoji in preizkušanju višine KD v Informativnem izračunu dohodnine za sporno leto v smeri, ali je izkazan v pravilni višini ali ne. Tožbeni razlogi s tem v zvezi niso takšni, da bi po 171. členu ZUP-a dopuščali dokazovanje, da v javnih listinah, in sicer v odločbi o odmeri KD ali informativnem izračunu dohodnine, ki sta postali pravnomočni, saj ju tožnica po lastni izjavi v davčnem postopku ni izpodbijala, KD po ZUKD-2 ne bi bil pravilno ocenjen in odmerjen. Sicer se že načeloma ni mogoče uspešno sklicevati na pravno neukost ali nepoznavanje prava, kaj šele na nezavedanje vpliva domnevno nepravilne davčne odločbe na drugih področjih
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00038717
OZ člen 179.
plačilo zavarovalnine - plačilo odškodnine - prometna nesreča - zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb - AO plus zavarovanje - pogoji zavarovanja - vzročna zveza - dokazovanje vzročne zveze - dokazni standard - znižanje dokaznega standarda - stopnja prepričanja - stopnja verjetnosti - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Okoliščine konkretnega primera - upoštevajoč sodno prakso v podobnih primerih - dopuščajo znižanje dokaznega standarda, tako da se vzročna zveza šteje za dokazano že, če je verjetnost njenega obstoja višja od 50 %.
Ne drži pritožbena trditev, da že dve leti opravlja prilagojeno delo v okviru preostale delovne zmožnosti, pa kljub temu potrebuje bolniški stalež za krajši delovni čas 4 ur. V sodnem postopku je s pomočjo izvedenskega organa ugotovljeno, da za tožečo stranko niso dovolj vsebinske razbremenitve, ki jih je priznala tožena stranka v predsodnem postopku, temveč potrebuje še dodatne razbremenitve. Torej šele, ko bo tožeči stranki zagotovljeno takšno delovno mesto, ki je bilo v sodnem postopku s pomočjo izvedenskega organa prepoznano kot ustrezno, se tožeči stranki ob opravljanju tega dela, zdravstveno stanje ne bo več poslabševalo in bo delo zmogla upoštevajoč stvarne razbremenitve opravljati v polnem delovnem času.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038395
KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2, 205, 205/1, 205/1-3.
kaznivo dejanje velike tatvine - kaznivo dejanje tatvine - nadaljevano kaznivo dejanje - sprememba pravne kvalifikacije - sostorilstvo - kazenska ovadba kot dokaz - uradni zaznamek o prepoznavi
Zagovorniku zato ni mogoče pritrditi, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je sodbo oprlo tudi na vsebino kazenske ovadbe oškodovanca D. D., storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Ravnanje sodišča prve stopnje sicer pomeni kršitev načela neposrednosti in s tem povezane pravice obdolženca do obrambe v smislu določbe 355. člena ZKP, torej relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, ki pa po presoji višjega sodišča ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Ker pa pojem istovrstnosti zajema še tista kazniva dejanja, ki imajo skupen objekt varstva, to je v obravnavanem primeru lastnina oziroma premoženje drugih, je višje sodišče tudi kaznivo dejanje, opisano v točki II. izreka izpodbijane sodbe, skupaj z vsemi dejanji, opisanimi pod točko I. izreka sodbe, pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1. Istovrstnost kaznivega dejanja je namreč podana tudi pri vseh oblikah udeležbe, torej tudi pri sostorilstvu, v takšnem primeru pa je treba nadaljevano kaznivo dejanje kvalificirati po najhujšem kaznivem dejanju.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje vložnikovo vlogo, na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno kot nepopolno zavrglo. Ker vložnik ni ravnal skladno z zahtevo sodišča po dopolnitvi vloge, saj sodišču ni posredoval izpodbijane dokončne odločbe in je bila njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena, je sodišče postopalo pravilno.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039787
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija - poveljnik
Tožnik je bil poveljnik oddelka, kar je dolžnost, ki ga je zavezovala k delovnim obveznostim ves čas misije, ne glede na določen in predviden prosti čas pripadnikov. Tožnik je bil tudi takrat odgovoren zanje. Tudi na proste dneve je moral pridobiti informacije od svojih pripadnikov, jih posredovati svojim nadrejenim in obratno. Sestanki so bili v oddelku vsak dan, pri čemer je bila njihova vsebina bistvena za delo v naslednjih dneh. Tožnik je moral vsak dan preverjati prisotnost pripadnikov svojega oddelka. Od tožnika se je pričakovalo, da bo na naloge pripravljen in da morajo biti pripravljeni tudi pripadniki njegovega oddelka. Četudi ni dobil izrecnega ukaza, je moral kot skrben poveljnik oddelka izvesti pripravo z vojaki, pregledati opremo in pripraviti vse potrebno za nalogo naslednjega dne. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik tudi na te dneve, ki so bili sicer evidentirani kot dnevi počitka, ni bil prost delovnih obveznosti. Ker mu tožena stranka ni zagotovila 21 dni tedenskega počitka, ji je sodišče utemeljeno naložilo plačilo odškodnine.
ZIZ člen 9, 9/4, 45, 45/1, 239. ZPP člen 106, 106/1, 108, 330, 330/2, 336.
postopek zavarovanja - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - vročitev sklepa - postopek s pritožbo - vročanje pritožbe nasprotni stranki - nezadostno število izvodov pritožbe - nepopolna pritožba - zavrženje pritožbe
Prvostopenjsko sodišče je z vročanjem sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (čeprav to ni bila njegova zakonska obveznost) vzpostavilo situacijo iz četrtega odstavka 9. člena ZIZ-1, ki narekuje vročanje vložene pritožbe tudi nasprotni stranki. S to obveznostjo sodišča pritožnik po prejemu sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ni mogel računati. Iz spisovnega gradiva namreč tudi ne izhaja, da bi sodišče pritožnika informiralo o vročanju sklepa z dne 23. 12. 2019 nasprotni stranki.
V okoliščinah danega primera, ko je bila obveznost vložitve pritožbe v dveh izvodih (za sodišče in nasprotno stranko) povzročena s postopanjem sodišča in ni izhajala iz normativne ureditve glede na izid prvostopenjskega postopka o predlogu za izdajo začasne odredbe, je določbo prvega odstavka 106. člena v zvezi s posledicami iz 336. člena ZPP treba presojati restriktivno. Sankcija za vloženo nepopolno pritožbo iz izpodbijanega sklepa bi bila namreč prehud poseg v pritožnikovo pravico do pritožbe.
nedopustnost izvršbe - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost
Ker tožnica ni uspela dokazati, da je sodišče prve stopnje napačno (previsoko) določilo vrednost spora, je njeno pojasnjevanje, da se s previsoko določeno vrednostjo spora povečujejo stroški postopka, brezpredmetno, sklicevanje na kršitve posameznih določb ZPP, 22. in 23. člena Ustave RS ter pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP pa posplošeno in neutemeljeno.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Pri pogoju izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji gre za dejansko in pravno vprašanje, tako da tega dela določbe ni mogoče pravilno uporabiti zgolj ob goli jezikovni razlagi. Z interpretacijskim argumentom pri razlagi vprašanja o izčrpanju možnosti zdravljenja ne zadostuje ugotovitev, da je bila tudi v Sloveniji zagotovljena enakovredna metoda, temveč je potrebno upoštevati vse okoliščine vsakokratnega življenjskega primera, vključno s specifičnimi okoliščinami zdravstvenega stanja konkretnega zavarovanca.
Nerelevantno je nenazadnje zatrjevanje tožene stranke, da se je tožeča stranka sama odločila za zdravljenje v tujini, ker je bolj zaupala kirurgu v Nemčiji. Iz celotne procesne dokumentacije, predvsem pa iz ugotovitev izvedenca je razvidno, da se je tožeča stranka za zdravljenje v tujini odločila zgolj in edino zaradi dejstva, ker ji v slovenskem sistemu ni bila ponujena enakovredna možnost za rešitev njene zdravstvene težave. Res je bila situacija izjemna, saj številne magnetno resonančne preiskave niso pokazale napetosti v možganskih prekatih, kar sicer potrjuje redkost zadeve, vendar so v Nemčiji izjemnost situacije prepoznali. Tožničino bolezensko stanje je bilo ogrožajoče in ni dopuščalo odlaganja zdravljenja brez posledic v časovnem obdobju 6 do 8 mesecev. Če bi tožeča stranka sledila priporočilom slovenskih specialistov, bi prišlo do precejšnjega ireverzibilnega kognitivnega upada in demence, kar je glede na njeno starost nesprejemljivo.
V kolikor je pritožba vložena zoper sklep sodišča druge stopnje, takšne pritožbe ni mogoče šteti za dovoljeno pravno sredstvo, saj so zoper sodne odločbe sodišča druge stopnje dovoljena zgolj izredna pravdna sredstva, to je revizija ali obnova postopka.
skupno premoženje - skupno in posebno premoženje zakoncev - obstoj zakonske zveze - ekonomska skupnost - življenjska skupnost zakoncev - pojem življenjske skupnosti - družinsko in intimno življenje - ločeno življenje zakoncev - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - zapuščinski postopek - izjava o odpovedi dediščini - sprejem dediščine - prekinitev zapuščinskega postopka - dedna pravica zakonca
Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da so življenjske skupnosti raznolike. Menjavanje prebivališč, razmerje z drugo žensko, namenjanje denarja in časa za osebne užitke, kar po ugotovitvah v izpodbijani sodbi utemeljuje sklep o prenehanju zapustnikove volje za skupno življenje, lahko sodijo v posameznikov življenjski slog, ki ni nujno nezdružljiv z obstojem zakonske zveze. Kot je že navedlo Vrhovno sodišče RS so skupno bivanje, finance, gospodinjstvo in zakonska postelja le nekateri izmed številnih zunanjih pokazateljev obstoja življenjske skupnosti, bistvena pa je notranja komponenta, medsebojna naklonjenost in medsebojni dogovor o vsebini in obliki skupnosti, ki jo je še mogoče kvalificirati kot življenjsko. Zavezo k vzajemnemu spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči sta zakonca potrdila s privolitvijo za sklenitev zakonske zveze, kako jo bosta izpolnjevala, pa je stvar njunega dogovora. Tudi ob presoji razlogov za ločeno življenje zapustnika in prve toženke je zato treba izhajati iz konkretnih okoliščin v načinu življenja zakoncev.
plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Druga dolžnica ne zanika ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni plačala takse za ugovor v roku, ki je začel teči naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča, na kar sta jo opozorili sodišči prve in druge stopnje. Odločitev sodišča prve stopnje je bila materialnopravno pravilna.
plačilni nalog za plačilo sodnih taks - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - fikcija vročitve - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi, iz katerih se sme izpodbijati sodba - pritožba se šteje za umaknjeno - izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika
ZPP v prvem odstavku 116. člena omogoča vrnitev v prejšnje stanje, če je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Sodišče prve stopnje je presodilo, da toženčevi razlogi za zamudo niso izkazani oz. utemeljeni. Toženec v pritožbi ne izpodbija vsebinsko argumentov izpodbijanega sklepa za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje (s katerimi se pritožbeno sodišče strinja), pač pa napada razloge prvostopenjske sodbe, kar pa ni upoštevno. Toženec ni uspel dokazati, da je zamudil s plačilom sodne takse za pritožbo iz upravičenega razloga, postopek s pritožbo zoper sodbo pa je ustavljen.
V zvezi s pritožbenimi očitki o nepravičnosti sodnika, ki merijo na izločitev, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora stranka zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave (drugi odstavek 72. člena ZPP). Navedbe tožene stranke v pritožbi so v tej smeri zato prepozne.
oškodovanec kot tožilec - subsidiarni tožilec - interes za kazenski pregon - zavrženje obtožnice
Utemeljitev prvostopenjskega sodišča, da bi zgolj zainteresiranost oškodovanca kot tožilca za vodenje kazenskega postopka v primeru aktivne legitimacije delničarjev, brez obstoja neposrednega deliktnega razmerja pomenilo obsežno širitev zakonske izjeme subsidiarnega kazenskega pregona na vse delničarje in družbenike v primerljivih zadevah, je zakonita in pravilna. Če bi se namreč dovolilo neposrednim ali celo posrednim delničarjem uveljavljati škodo, ki jim naj bi nastala kot posledica škode družbi, bi bil potencialni krog delničarjev, ki bi lahko uveljavljali takšno škodo, neomejen. Posledično bi takšne zahtevke lahko uveljavljali tudi manjšinski delničarji in posredni delničarji, ki so od oškodovane družbe preko vmesnih, hčerinskih družb oddaljeni. Vse to pa bi vodilo v množico sporov z nepredvidljivo visokim številom udeležencev.
negativna dejstva - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Predlagana razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga oziroma zahtevka sta pomenili dolžnikovo nestrinjanje oziroma nasprotovanje terjatvi upnika. Dolžnik je zatrjeval negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika.
DAVKI - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00038658
Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 17. OZ člen 16, 30, 82, 378. ZD člen 32.
dedni dogovor - vsebina dednega dogovora - podedovano premoženje - davčne obveznosti - predmet obdavčitve - zavezanec za davek na dediščino - zavezanec za davek na promet nepremičnin - davek na nepremičnine - davek na dobiček iz kapitala - prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - izločitveni zahtevek - sporna določba pogodbe - skupni namen pogodbenih strank - soglasje volje strank - prepričljiva dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - odvetnik kot priča
Sporna določba dednega dogovora navaja dve skupini davčnih obveznosti, to je davčne obveznosti v zvezi z odmero davka na kapitalski dobiček in morebitne druge davke v zvezi z dedovanjem nepremičnin. Po ugotovitvi, da je bil skupen namen pogodbenih strank doseči delitev tako eventualne toženkine kot tudi eventualne tožnikove davčne obveznosti v zvezi z dedovanjem nepremičnin, navedenih v sporni določbi dednega dogovora, ni utemeljeno stališče, da zaradi neskladja volj njun dogovor ni bil sklenjen.
ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 22, 22/3.. ZMEPIZ-1 člen 80, 81.
lastnost zavarovanca - družbeniki
ZPIZ-2 v prvem odstavku 16. člena določa, da se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZPIZ-2 obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra. Glede ugotavljanja lastnosti zavarovanca sta bistveni tudi določbi 80. in 81. člena ZMEPIZ-1.