V regresni tožbi na podlagi 7. člena ZOZP zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino ter v kakšni višini. Če toženec (zavarovanec) substancirano ugovarja, da zavarovalnica ni pravilno likvidirala (nepremoženjske) škode, je trditveno in dokazno breme glede načina likvidacije na tožeči stranki.
Tako teorija kot sodna praksa enotno zavzemata stališča, da je pri uveljavljanju nematerialne škode, tudi v "regresni" pravdi, treba natančno opredeliti tako posamezno obliko nepremoženjske škode kot tudi uveljavljano višino zanjo. Tožnik mora vsako vrsto škode tudi denarno ovrednotiti, torej koliko zahteva za vsako posamezno vrsto nepremoženjske škode. Šele tako je zahtevek individualiziran do te mere, da je mogoča njegova presoja utemeljenosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00037775
ZPP člen 154, 154/1, 158, 158/1. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/4. OZ člen 255, 255/1, 259, 259/2, 259/4, 260.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - potrebnost vložitve tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - umik tožbe - odgovor na tožbo - zamolčanje dejstev - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - vrnitev v stečajno maso - javno objavljeni podatki na ajpes - sodna poravnava - vložitev predloga za vknjižbo pridobitve lastninske pravice - povzročitev pravdnih stroškov - sprememba sklepa
Toženčevo dejanje v drugi pravdni zadevi, v kateri je pristal na vrnitev nepremičnin v last dolžnice in kasnejša vknjižba lastninske pravice v njeno korist, pomenita hkrati tudi izpolnitev predmetnega tožbenega zahtevka, s katerim je tožnik (upnik) želel doseči, da sporna darilna pogodba ne bi pravno učinkovala proti njemu do višine njegove terjatve zoper dolžnico. Ker je bila izpodbojna tožba potrebna, do izpolnitve zahtevka pa je prišlo po njeni vložitvi, je podana situacija iz prvega odstavka 158. člena ZPP, ko mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00037885
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23, 39. ZPP člen 11, 109, 109/1, 109/3. ZIZ člen 15. KZ-1 člen 162.
pravica do svobode izražanja - presežena meja sprejemljive kritike - avtoriteta sodne oblasti - kritika dela državnih organov - pravica do nepristranskega sojenja - predlog za denarno kaznovanje - denarna kazen zaradi razžalitve sodišča - sprememba denarne kazni v zapor
Zakonska podlaga za denarno kaznovanje stranke, ki žali sodišče (oziroma drugo stranko ali udeleženca postopka), je 109. člen ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ). Ta določba je dodatno vsebino dobila s sodno prakso, iz katere izhaja, da je denarno kaznovanje za žalitev v sodnem postopku namenjeno obrambi ugleda in avtoritete sodišča, ko se s slabšalnimi vrednostnimi sodbami ter posplošenimi, z vidika obrambe pravic nepotrebnimi napadi na delo sodišča ali osebno na konkretnega sodnika vnaša vzdušje nezaupanja v delo sodišč. Stranka sicer lahko ostro, odprto in kritično ocenjuje delo sodišč in posameznega sodnika, vendar pa je treba kritiko izreči na spoštljiv način, tako da se ohranja dostojanstvo in avtoriteto sodišča.
Če gre za splošno in pavšalno izražanje prezira do sodstva ali osebne napade na sodnika, ki nimajo zveze z odločitvijo v konkretni zadevi, je očitno, da tovrstne izjave nimajo nobene zveze z obrambo pravic stranke v postopku oziroma k tej obrambi v ničemer ne morejo prispevati. Tudi pri izjavah, ki pa bi lahko bile bistvene za odločitev v konkretni zadevi, mora stranka kritiko sodne odločbe ali ravnanja sodišča izreči na spoštljiv način tako, da ohranja dostojanstvo oziroma avtoriteto sodišča.
Predlog sodnice C. C. za denarno kaznovanje je bil obravnavan kot nova zadeva in dodeljen drugi sodnici v skladu s sodnim redom, na podlagi tretjega odstavka 109. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 384/6-2, 403, 403/1, 403/1-2.
ugovor proti odpustu obveznosti - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - opustitev sodelovalne dolžnosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
Kot pravilno opozarja pritožba, je bil upravitelj seznanjen s celotnim poslom prodaje osebnega vozila, od dolžnice je prejel vso dokumentacijo, s katero je razpolagala in tudi njeno pojasnilo, za kaj in na kakšen način je bila kupnina porabljena. Upravitelj je bil tako seznanjen s tem, da je kupnino za podlagi cesijske pogodbe prejel B. P. za poplačilo dolžničinega dolga do njega ter kolikšen znesek je prejel in na kakšni podlagi je dolžnica B. P. dolgovala denar. Prav tako je vedel, da dolžnica od prodaje avtomobila ni prejela nobenega denarja in da je bila kupnina porabljena oziroma, da je bil polog za nakup P. avtomobila plačan s cesijsko pogodbo.
Upravitelj je imel na voljo konkretne podatke o poplačanem upniku (B. P.), o višini njegovega poplačila (znesek je izhajal iz cesijske pogodbe) ter o podlagi dolga dolžnice do B. P. Upravitelj je tako imel na voljo podatke, za katere sodišče prve stopnje ugotavlja, da bi jih upravitelj moral imeti na voljo, za odločitev o ukrepanju. Napačna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da upravitelj s temi informacijami ni razpolagal in je bil zato oviran pri izvajanju svojih nalog.
Ob pravilnih ugotovitvah, da so storilčeve vloge, ki po vsebini predstavljajo predloge za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vložene po izteku roka iz drugega odstavka 202. d člena ZP-1, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju teh vlog kot prepoznih, pravilna in zakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00037849
URS člen 22, 23. SZ-1 člen 24, 24/5. ZPP člen 339, 339/2, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - najemna pogodba - razmerje med lastnikom in najemnikom - izvrševanje pravic najemnika - obratovalni stroški - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - subsidiarno poroštvo - litispendenca - subjektivne meje pravnomočnosti - pravica do sodnega varstva - pravica do kontradiktornega postopka
Litispendenca nastopi v situacijah, ko se o isti stvari med istima strankama vodita dva postopka. Subjektivne meje pravnomočnosti, na podlagi katerih se presoja litispendenca, sicer segajo v nekaterih primerih preko konkretnega pravnega razmerja, vendar obravnavani primer ni takšen. Na podlagi subsidiarnega poroštva iz petega odstavka 24. člena SZ-1 obveznost lastnika nepremičnine za plačilo obratovalnih stroškov nastopi (šele) v primeru, ko primarni dolžnik – najemnik ne izpolni svoje obveznosti. S pozivom upnika na izpolnitev obveznosti, ki je primarno dolžnik ni izpolnil, je tožeča stranka pridobila upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti od tožene stranke kot subsidiarnega poroka, po potrebi tudi v sodnem postopku. Vendar pa s tem o obveznosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke še ni bilo pravnomočno odločeno, zato litispendenca še ni nastopila. Poleg tega tožena stranka v postopkih zoper najemnika ni mogla sodelovati, zato bi ji bila s presojo, da je že pravnomočno odločeno tudi o njeni obveznosti, kršena pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do sodnega varstva iz 22. in 23. člena Ustave RS.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 403, 403/2, 406, 406/1, 406/1-2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - preizkusno obdobje - podaljšanje - pokojnina - rubljiva sredstva
Upnik zahteva podaljšanje preizkusnega obdobja in ne zavrnitve predloga za odpust obveznosti. Dejstvo, da dolžnik prejema rubljivo pokojnino, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo skupaj z vsemi ostalimi pravno pomembnimi okoliščinami iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP in ob tehtanju vseh okoliščin skupaj pravilno uporabilo materialno pravo.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska - posebni pogoji zavarovanja - vzrok nastanka škode - vročilnica kot javna listina - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Vročilnica je listina o vročitvi in je javna listina. Kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno breme glede nasprotnega dejstva je na tožeči stranki, saj je ona tista, ki je trdila, da do (pravilne) vročitve ni prišlo. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Pooblaščenec tožeče stranke bi ob prejemu pisanja mogel in moral preveriti, ali so v njem vsa na kuverti navedena pisanja, in v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino to nemudoma sporočiti sodišču.
ZPP člen 142, 142/4, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - rok za odgovor na tožbo - vložitev pripravljalne vloge - dokazilo o vložitvi vloge - dokazno breme - kršitev pravice do izjave
Pritožnica je k pritožbi priložila pripravljalno vlogo z dne 22. 1. 2020, rekoč, da je tega dne odgovorila na dopolnitev tožbe. Dokaza, da je to vlogo istega dne tudi oddala na sodišče (v elektronski obliki, po pošti priporočeno ali brzojavno ali pa je vlogo oddala neposredno na sodišču) pa ni predložila. Zgolj s tem, da jo je priložila k pritožbi, pa ni dokazala, da jo je bila 22. 1. 2020 (zadnji dan roka) tudi oddala na sodišču. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker pripravljalne vloge toženke z dne 22. 1. 2020 ni obravnavalo.
URS člen 22, 25.. OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/2.. ZPP člen 8, 339, 339/3, 339/2-14.
pogodba o preužitku - ničnost pogodbe - nedopustna kavza - nagib za sklenitev pogodbe - oškodovanje upnikov - načelo proste dokazne presoje - pomanjkljiva dokazna ocena - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - kršitev pravice do izjave - pravica do pritožbe
Pritrditi je pritožbi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo načela proste presoje dokazov (8. člen ZPP) ter si ni izoblikovalo predstave o resničnosti posameznega spornega dejstva na osnovi skrbne presoje vseh dokazov skupaj in vsakega dokaza posebej. Dokazna ocena je pomanjkljiva, neprepričljiva in ne temelji na določbi 8. člena ZPP.
zamudna sodba - pogoji za zamudno sodbo - tuja pravna oseba kot tožena stranka - vročanje - vročitev tožbe - vročanje v tujino - nepravilna vročitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vročilnica, ki bi izkazovala vročitev tožbe, se v spisu ne nahaja. Zato ni mogoče z gotovostjo potrditi, da je bila tožba tožencu pravilno vročena. Prav tako ni jasno, kaj je tuje sodišče tožencu sploh vročilo. S tem pa ni izpolnjen že prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - dejansko stanje
V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja so neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da prekrška, za katerega mu je bilo s plačilnim nalogom PPP ... z dne 27. 4. 2020 izrečenih 9 kazenskih točk, ni storil on, temveč njegova prijateljica.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37.
nagrada za študij spisa - odmera nagrade izvedencu - pregled spisa
Pri tem pa je povsem spregledalo 37. člen Pravilnika, po katerem sodnemu izvedencu za študij spisa pripada nagrada v določenem znesku, ki pa je odvisen od števila strani spisa in ne listov, kot je pri odmeri nagrade štelo sodišče prve stopnje. Pregled spisa pa je pokazal, da je med listinami, ki so bile posredovane izvedencu, kar nekaj z obojestranskim tekstom in da zato en list, dejansko predstavlja 2 strani. Zato ima izvedenec prav, da je celotna dokumentacija, ki mu je bila poslana, zajemala 710 strani.
odvzem predmetov - velika tatvina - fakultativni odvzem predmetov
Ker športni copati po osnovni funkciji niso namenjeni izvrševanju kaznivih dejanj, ni mogoče utemeljeno sklepati, da bi obtoženec storil katerokoli kaznivo dejanje, če mu ne bi bil izrečen varnostni ukrep, če bi torej športne copate, zasežene s strani policije 5. 2. 2016, obdržal.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zdravniški pregled - izmikanje - izvajalska organizacija
Namen sedmega odstavka 202.c člena ZP-1 je preprečiti izigravanje instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist aktivno sodeloval ter vestno in dosledno izpolnjeval naložene obveznosti, saj je storilec sam najbolj zainteresiran za to, da do izterjave globe ne pride, ker bi to ogrozilo njegov socialni položaj.
Poleg tega, da ni videti prepričljivega razloga, zakaj priča ne bi izpovedovala po resnici, že sama dolžina trajanja pogovorov, ki naj bi jih storilec opravil 3. 6. 2019 ob klicu na številko ... (18 sekund in 36 sekund) zagotovo ne more kazati na vsebino pogovora, kot jo v svojih navedbah predstavlja storilec. Pritožbeno sodišče pa tudi dvomi v to, da bi izvajalska organizacija Probacijsko enoto C. obvestila o tem, da storilec še ni pričel z opravljanjem dela v splošno korist, v kolikor bi med storilcem in izvajalsko organizacijo dejansko obstajal dogovor, ki naj bi ga storilec sklenili v telefonskem pogovoru z dne 3. 6. 2019 z Z. Z. Ker glede na zgoraj izpostavljeno tudi zatrjevanega telefonskega stika ni bilo, so utemeljeni zaključki, da se storilec začetku dela v splošno korist izmika.
uporabnina - tržna najemnina - neupravičena uporaba - uporaba tuje stvari - korist od uporabe tuje stvari - nedobroverni posestnik - metoda izračuna uporabnine - vlaganja - potrebni in koristni stroški - plodovi
Sodna praksa Vrhovnega sodišča v zadevah kot je predmetna za osnovni kriterij pri presoji višine uporabnine praviloma jemlje tisto korist, ki bi jo nepošteni solastnik lahko imel od stvari, pri čemer pravica od uporabe izključenega solastnika do uporabnine ni odvisna od tega, kako toženec izkorišča sporne prostore. Kot nedobrovernega posestnika ga namreč zadene breme vrnitve tudi tistih plodov, ki jih je iz kakršnega koli razloga opustil obrati.
Višina uporabnine se določi v višini povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar, izvedenec pa mora izračunati višino najemnine glede na dejansko stanje nepremičnine, ne pa glede na hipotetično stanje po določenih vlaganjih in z odbitkom stroškov vlaganj.
OZ člen 179, 239, 240.. ZPacP člen 20. ZPP člen 151, 155.
odškodninska odgovornost - zdravnikova pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - odgovornost zdravstvene ustanove - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za skaženost - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - stroški za predpravdno izvedensko mnenje
Zlom desne nadlahtnice pri predoperativni manipulaciji v splošni anesteziji. Pojasnilna dolžnost zdravstvene ustanove.
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti in strahu.
Stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka in stroški predpravdnega izvedenskega mnenja.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - popolnost predloga - dopolnitev predloga - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje torej ni izrecno zahtevalo, da storilec pridobi in predloži podatke od CSD,temveč da izpolni obrazce, ki so bili priloženi dopisu sodišča prve stopnje z dne 22. 6. 2020, te pa bi lahko storilec izpolnil tudi brez pridobivanja podatkov pri CSD. Za pravočasno dopolnitev bi torej zadoščalo, če bi storilec izpolnil priložene obrazce in sodišču posredoval vsaj podatke o svoji davčni številki ter podatke o svojih družinskih članih kot tudi podatke o premoženju, ki ni razvidno iz uradnih evidenc.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - vročanje v tujino - pravilna vročitev tožbe toženi stranki - dokazilo o opravljeni vročitvi
Vročilnica, ki bi izkazovala vročitev tožbe, se v spisu ne nahaja. Zato ni mogoče z gotovostjo potrditi, da je bila tožba tožencu pravilno vročena. Prav tako ni jasno, kaj je tuje sodišče tožencu sploh vročilo. S tem pa ni izpolnjen že prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo overjeno pred uveljavitvijo ZZK-1 - prehodne določbe ZZK-1 - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - predložitev listine
Status nepremičnine in vrsta vknjižbe pa sta zemljiškoknjižnemu sodišču narekovala, da v situaciji, ko je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo zdaj veljavnega ZZK-1 iz 2003, pri odločanju o vknjižbi na podlagi takega dovolila upošteva prehodno določbo 1. točke četrtega odstavka 246. člena ZZK-1.