CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00037774
ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stvarna pristojnost sodišča - ugovor stvarne pristojnosti - spor iz delovnega razmerja - spor o pravici iz intelektualne lastnine - industrijska lastnina - pogodbeno razmerje - razveljavitev pogodbe - razveljavitev sporazuma - sklenjena izvensodna poravnava - nagrada za izum - prevara - povrnitev škode
Tožeča stranka izpodbija pogodbeno razmerje ter vtožuje plačilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi izpodbijanega pogodbenega razmerja, zaradi česar predmetna zadeva ne sodi med primere iz 5. člena ZDSS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038230
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1. OZ člen 108. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 8.
posojilna pogodba - ustno sklenjena pogodba - posojanje denarja - pasivna legitimacija - fizična oseba - samostojni podjetnik - pravna subjektiviteta - pravnoorganizacijska oblika - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - gradbena dejavnost - nezapadla terjatev - obročno odplačevanje posojila - odstop od posojilne pogodbe - primeren dodaten rok za odstop - pogodbene obresti - pobotni ugovor - fiktivni računi - neobstoj v pobot uveljavljane terjatve - pristnost podpisa - materialno dokazno breme - dokazna ocena - načelo proste dokazne ocene - prekoračitev tožbenega zahtevka - dajatveni tožbeni zahtevek - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. Po določilu šestega odstavka 3. člena ZGD-1 je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, in za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena ZGD-1). Ne glede na dejstvo, da imata fizična oseba in podjetnik različne identifikatorje (ti so pomembni iz davčnih razlogov, pa tudi z vidika stečajnega postopka), gre ves čas za eno, to je fizično osebo, ter za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. Glede na navedeno, denarna sredstva na računu podjetnika hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe in obratno.
postopek v zakonskih sporih - vrsta sodnega postopka - nepravdni postopek - razveza zakonske zveze - pravdni postopek - razmerja med razvezanima zakoncema - preživnina za nepreskrbljenega razvezanega zakonca - pravica do preživnine - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka
Zakonec lahko zahteva preživnino v nepravdnem postopku za razvezo, vendar se bo njegova zahteva obravnavala (kot tožba) v pravdnem postopku.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - pravica uporabe - grajeno javno dobro - postavitev novega izvedenca - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - pridobitni naslov - pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - dejanska raba - pretekla raba - prostorski akt
Sodišče prve stopnje pretekle rabe ni upoštevalo kot izključnega oziroma odločilnega kriterija po 43. členu ZVEtL-1 (čeprav bi ga lahko), ampak je izvedenka določitev funkcionalnega zemljišča oprla na Elaborat funkcionalnih zemljišč iz leta 1981, ki je kot prostorski akt določal pripadajoče zemljišče, torej je sodišče pripadajoče zemljišče primarno določilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037887
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 9, 239, 239/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - ravnanje z odpadno embalažo - trditveno in dokazno breme - pogodbena ureditev razmerja - civilnopravno razmerje - sprememba pogodbe - ustni dogovor - dogovor o drugačnem načinu izpolnitve - načelo pacta sunt servanda
Stranki sta v konkretnem primeru obveznost prevzema odpadne embalaže uredili s pogodbo. V konkretnem primeru gre torej za pogodbeno obveznost oz. za razmerje med dvema ne-oblastvenima subjektoma in ne za javnopravno razmerje (med nosilcem oblasti in drugim subjektom), ki bi se po naravi stvari moralo urejati z upravno odločbo (2. člen ZUP). Tudi Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo pogodbene ureditve razmerja ne omejuje, niti stranki za zasebnopravno pogodbeno ureditev vseh medsebojnih vprašanj ne potrebujeta pravne podlage v takem predpisu.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - neresnično navajanje podatkov - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - nedopustne pritožbene novote
V kolikor stranka v predlogu za taksno oprostitev navede neresnične podatke, ji je v skladu z ustaljeno sodno prakso (ki temelji na smiselni uporabi določb tretjega in četrtega odstavka 13. člena ZST-1) potrebno v celoti odreči dokazno vrednost in posledično šteti, da stranka ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse. Navedeno velja tudi glede podatkov, ki jih (sicer) lahko sodišče pridobi samo iz obstoječih zbirk v skladu s petim odstavkom 12.a člena v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1.
predlog tretjega za odlog izvršbe - stavbna pravica - dom dolžnika
Pritrditi je sicer pritožnici, da so razlogi sodišča prve stopnje glede dejanskega stanu četrtega odstavka 71. člena ZIZ napačni, saj pritožnica pravilno izpostavlja, da ravno stavbna pravica predstavlja zgradbo samo in tako v konkretnem primeru tudi dom pritožnice, vendar pa je izpodbijano odločitev o zavrnitvi predlaganega odloga potrditi iz drugih razlogov.
Pritožba neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodna taksa ni bila plačana. S predloženimi dokazili namreč dolžnik izkaže plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 5. 7. 2019 (33,00 EUR), ki je bil glede na podatke spisa izdan v zvezi z dolžnikovo pritožbo zoper sklep z dne 1.7. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na premičnine. Izpodbijana odločitev pa se nanaša na pritožbo z dne 8. 7. 2019.
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 223, 266. ZTLR člen 54.
stvarna služnost hoje in vožnje - ugotovitev obstoja služnosti - stvarna služnost - priposestovanje služnosti - prenehanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje - priposestovalna doba - pravica stranke do izjavljanja - dokaz z izvedencem - izvedba dokaza z ogledom - dokazna ocena - pisne izjave prič - neposredno zaslišanje - prekluzija
Kršitev pravice do izjavljanja je sicer absolutna bistvena kršitev (po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), vendar je pri tem pomembno, kateri od strank je ta pravica kršena. Pomembne so namreč le tiste kršitve, s katerimi je bila odvzeta možnost izjavljanja stranki, ki vlaga pritožbo. To pa pomeni, da tožena stranka ne more uspešno uveljavljati, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z ogledom, ki ga je predlagala nasprotna stranka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038955
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 269, 269/2, 269/2-2, 358, 358/1, 359, 359/1, 364, 364/4, 372, 372/1.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - načelo zakonitosti - civilnopravno razmerje - obljuba plačila - kršitev kazenskega zakona
Pritožba ima prav, ko opozarja, da v opisu dejanja navedene obljube obdolženca oškodovancu glede poplačila terjatev, po sprejeti sodni praksi, ne konkretizirajo zakonskega znaka preslepitve po prvem odstavku 228. člena KZ-1, ker je ta mogoča samo v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca tega dejanja morala biti izpolnjena, torej pred zapadlostjo posameznega izdanega računa oškodovane družbe. Navedeno pomeni, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije z zapadlostjo posameznega računa oziroma terjatve oškodovanca že dokončano, morebitno neplačilo in kasnejša izterjava in izmikanje le-temu, pa ne pomeni izvrševanja kaznivega dejanja v okviru zakonskega znaka "med izvrševanjem posla".
izvršitev odločbe o osebnih stikih - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnikovi ugovorni razlogi, zakaj se je odločil za samokaranteno, in razlogi glede bivanjskih razmer upnice, njene službe in njegova kritika glede skrbi za zdravje njunih otrok, še posebej mld. M., ne predstavljajo ugovorih razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
postopek v gospodarskih sporih - izdaja sodbe brez izvedbe naroka - neprerekana dejstva - nesporno dejansko stanje
V obravnavani zadevi je tožeča stranka, ki je pozivu sodišča, da tožbo dopolni (prvi odstavek 180. člena ZPP), sledila, izpolnila svoje trditveno in dokazno breme iz prvega odstavka 7. člena ZPP. Njene trditve in dokazi so postali del procesnega gradiva, o njih pa se je oziroma bi se morala nasprotna stranka po pozivu sodišča (drugi odstavek 286.a člena ZPP) izreči. Dolžnost stranke iz 212. člena ZPP, da se izjavi do trditvenega in dokaznega gradiva nasprotne stranke, je predpisana zato, da lahko sodišče presodi, ali mora glede dejstev, ki jih je zatrjevala posamezna stranka, izvajati dokaze. Priznana dejstva namreč ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člen ZPP).
Ker se v obravnavani zadevi (po podatkih spisa) tožena stranka v pravdnem postopku do trditvenega in dokaznega gradiva nasprotne stranke (sploh) ni izrekla (v ugovoru zoper sklep o izvršbi je navedla le, da zaradi neusklajenosti terjatev podaja ugovor neobstoja terjatve), je nespornost dejanskega stanja med strankama, ki je podlaga za uporabo prvega odstavka 488. člena ZPP, nastopila v posledici učinka domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP.
ZTLR člen 54. ODZ paragraf 1460, 1464, 1479. ZPP člen 8, 212.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - varstvo stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje - dokazna ocena priče - dejanska uporaba poti - trajni travnik - vožnja - dokazovanje
Načeloma velja, da ob ugotovitvi, da se je služnostna pot uporabljala, niti ni bistven obstoj drugega dostopa do tožnikovih (gospodujočih) nepremičnin oziroma morebitne vožnje tožnika po tem drugem dostopu. Potrebnost in koristnost namreč nista pogoja za njeno priposestvovanje, pač pa bi bili pomembni pri presoji utemeljenosti tožbe za ukinitev služnosti.
prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - očitna pisna ali računska pomota
Ker je za popravo napak v imenih in drugih očitnih pisnih pomot pristojno sodišče prve stopnje (prvi odstavek 328. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), ne gre za pritožbeni razlog, o katerega utemeljenosti se je pristojno izreči pritožbeno sodišče.
osebno vročanje fizični osebi - vročilnica kot javna listina
Pravna ureditev osebnega vročanja tožbe po prvem odstavku 142. člena ZPP varuje pravico toženca do izjave v postopkih in pravico tožnika do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na drugi strani.
Za javne listine pa velja domneva (224. člen ZPP), da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa, torej tudi samo vročitev in datum vročitve.
izvršba na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je namreč obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze. Take trditve pa je dolžnik podal, saj je glede na podatke spisa smiselno zatrjeval, da dolžniško upniško razmerje ne obstaja (zatrjeval je, da mu verodostojna listina ni znana ter zahteval, da upnik v pravdnem postopku svojo terjatev izkaže). Takšne ugovorne trditve pa so zadostile pravnemu standardu obrazloženosti ugovora. Pri razlagi določb o obrazloženosti ugovora je namreč treba upoštevati uravnoteženost položaja strank. Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba izkazovati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost ter opredeli temelj zahtevka, pri tem pa mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve na podlagi petega odstavka 41. člena ZIZ.
Pritožba utemeljeno opozarja, da so razlogi sodišča prve stopnje glede izkazanosti verjetnosti terjatve napačni. Pritrditi je namreč pritožbenim trditvam, da je upnik zatrjeval obstoj terjatve iz naslova dogovora glede delitve dobička, ne pa glede prenosa nepremičnin. Utemeljeno zato pritožba sodišču prve stopnje očita, da je v zvezi z izkazanostjo verjetnosti terjatve sklicevanje na določbo 52. člena OZ materialnopravno zmotno, saj navedena določba OZ ureja obličnost pogodbe o prenosu nepremičnin.
Opis dejanja tako vsebuje abstraktne zakonske znake (kar sicer niti ni nujna sestavina opisa dejanja v izreku sodbe), kot tudi subjektivni zakonski znak kaznivega dejanja grožnje, da je obdolženec dejanje storil zato, da bi oškodovanca "ustrahoval in vznemiril", pri čemer je ta zakonski znak razviden že iz opisa konkretnega dejanskega stanu. Ob navedenem je poudariti, da je potrebno abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja brati skupaj v medsebojni povezavi, pri čemer opisano obdolženčevo ravnanje ne vzdrži drugačne razlage od te, da se je oškodovanec počutil prestrašeno in ogroženo, iz preostalih konkretnih okoliščin (da se je obdolženec zapodil proti ograji in oškodovanca med tekom pozival, naj pride k njemu, da ga bo ubil), pa tudi da se je počutil vznemirjeno. V opisu dejanja so tako jasno navedena dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je zakonski znak "ustrahovanja in vznemirjanja" prepozna(ve)n.
spolno nasilje - šikaniranje na delovnem mestu - izrek pogojne obsodbe - določitev kazni - poprava pisno izdelane sodbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - kršitev kazenskega zakona - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Izreku izpodbijane sodbe ni mogoče očitati nerazumljivosti in nasprotovanja samemu sebi zgolj zaradi tega, ker je v odločbi o kazenski sankciji sodišče prve stopnje enotno kazen v pogojni obsodbi izreklo in ne določilo. Sklep o popravi sodbe se izda le, kadar je podana neskladnost med izrekom pisno izdelane sodbe in izvirnikom, pri čemer do te situacije v obravnavani zadevi ni prišlo, saj si je sodišče prve stopnje s popravnim sklepom prizadevalo popraviti izrek pisno izdelane sodbe, katera se dejansko ujema z izvirnikom.