CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRŽAVLJANSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00039809
ZPŠOIRSP člen 11. ZPP člen 3, 7, 7/1, 7/2, 339, 339/2-8. URS člen 22.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države RS - upravni postopek - pavšalna odškodnina - nepremoženjska škoda - neurejen pravni status - status tujca - denarna odškodnina za duševne bolečine - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - pravica do spoštovanja družinskega življenja - zasebno življenje - trditvena in dokazna podlaga - konkretiziranost navedb - nezatrjevana dejstva - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru v nasprotju s 7. členom ZPP svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, ampak jih je ugotovilo samo ter toženi stranki tako onemogočilo, da se o njih izjavi. S tem je kršilo ustavno pravico tožene stranke do izjave iz 22. člena Ustave RS ter načelo kontradiktornosti postopka, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje so bile tožniku v Sloveniji omogočene praktično vse storitve, ki jih je v zvezi s svojim življenjskim udejstvovanjem potreboval. Tožnik je lahko pridobil dovoljenje za začasno prebivanje in delovno dovoljenje. V času obstoja delovnega razmerja je imel urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, najem nepremičnin tožniku ni bil onemogočen. Po mnenju pritožbenega sodišča zato že prisojena odškodnina v upravnem postopku v višini 7.350 EUR, upoštevaje načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine, pomeni ustrezno nadomestilo za tožnikovo duševno prizadetost in psihične težave v obdobju 147 mesecev zaradi nevšečnosti pri urejanju svojega statusa oziroma dovoljenj za začasno bivanje.
nagrada in stroški začasnega zastopnika - izterjava stroškov - predujem - plačilo predujma - manjkajoči predujem - izplačilo nagrade iz državnega proračuna
Ker začasnega zastopnika postavi sodišče, mora sodišče poskrbeti tudi za to, da se nagrada začasnemu zastopniku plača iz predujma, ki ga mora sodišču plačati tožeča stranka, ki je predlagala postavitev začasnega zastopnika. Začasnemu zastopniku ni mogoče nalagati, da je sam dolžan izterjati priznano nagrado od tožeče stranke. Če tožeča stranka ne plača manjkajočega predujma za začasnega zastopnika, mora potrebni znesek iz tega naslova od tožeče stranke izterjati sodišče. Pri tem ni mogoče slediti pritožniku, naj se njegova nagrada izplača iz sredstev sodišča oziroma v breme proračuna RS, saj so stroški začasnega zastopnika tožene stranke obveznost tožeče stranke.
nasilje v družini - ukrep prepovedi približevanja - potrebnost in sorazmernost ukrepa - podaljšanje ukrepa
Protipravna ravnanja nasprotnega udeleženca, pri katerih je vztrajal in jih ponavljal v kratkem časovnem obdobju (vsa v mesecu maju 2019) kljub posredovanju policije, predstavljajo hud poseg v življenje predlagateljev, posebej predlagateljice (ugotovljeno psihično nasilje, zalezovanje in tudi fizično nasilje pritožbeno ni izpodbijano). Sodišče prve stopnje verjame predlagateljici, da ta ravnanja še zmeraj vzbujajo pri njej strah in nelagodje, in ker je po drugi strani izpostaviti vedenje nasprotnega udeleženca v razmerju do predlagateljice ob priliki njunih kasnejših srečanj na sodišču, navedeno tudi po oceni sodišča druge stopnje kaže na nepredvidljivost ravnanj nasprotnega udeleženca, zaradi česar so izrečeni ukrepi nujno potrebni.
Dejstvo, da je bila druga nasprotna udeleženka oproščena plačila taks v tem postopku, v ničemer ne vpliva na ugotovitev, da je taksa za predlog, ki so jo plačali predlagatelji, del skupnih stroškov postopka, ki prav tako bremeni vse udeležence postopka (v skladu z njihovimi solastninskimi deleži).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00037774
ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stvarna pristojnost sodišča - ugovor stvarne pristojnosti - spor iz delovnega razmerja - spor o pravici iz intelektualne lastnine - industrijska lastnina - pogodbeno razmerje - razveljavitev pogodbe - razveljavitev sporazuma - sklenjena izvensodna poravnava - nagrada za izum - prevara - povrnitev škode
Tožeča stranka izpodbija pogodbeno razmerje ter vtožuje plačilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi izpodbijanega pogodbenega razmerja, zaradi česar predmetna zadeva ne sodi med primere iz 5. člena ZDSS-1.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog - odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči - prošnja za brezplačno pravno pomoč - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je toženec kot pravni laik izkazal zadostno stopnjo skrbnosti oziroma je pravilna presoja, da je bil vzrok, zaradi katerega je toženec zamudil rok za odgovor na tožbo, upravičen. Krivda je v njegovi pravni laičnosti in naključju, ki se mu je pripetilo, oziroma v časovnem zamiku delovanja službe za BPP. Toženec je namreč kot pravni laik prošnjo za BPP, katere ugoditev bi mu omogočila uresničitev njegove pravice do sodnega varstva, vložil pravočasno (in jo po pozivu nato še nemudoma dopolnil) in to pri sodišču, ki mu je tožbo vročalo v odgovor s pozivom. Vzrok za toženčevo zamudo roka je zato v časovnem zamiku delovanja službe za BPP. Služba za BPP, ki je namenjena varstvu socialno šibkih, da uresničijo pravico do sodnega varstva, bi namreč morala in mogla vedeti, da je toženčeva zadeva vezana na rok.
osebno vročanje fizični osebi - vročilnica kot javna listina
Pravna ureditev osebnega vročanja tožbe po prvem odstavku 142. člena ZPP varuje pravico toženca do izjave v postopkih in pravico tožnika do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na drugi strani.
Za javne listine pa velja domneva (224. člen ZPP), da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa, torej tudi samo vročitev in datum vročitve.
predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - izvršilno sredstvo
Seznam premoženja je v situaciji, ko predlagana in dovoljena izvršilna sredstva niso bila uspešna, izvršilno sredstvo v širšem pomenu, saj lahko na podlagi predloženega seznama upnik predlaga druga sredstva izvršbe in s tem doseže poplačilo svoje terjatve.
Ker je upnik izpolnil zahtevo iz šestega odstavka 45. člena ZIZ, na katerem je temeljil pozivni sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 5. 2020, sodišče prve stopnje ob obrazloženem ni imelo podlage za ustavitev izvršilnega postopka.
predlog za izdajo začasne odredbe - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - odločanje o stikih z otrokom - načelo največje otrokove koristi - ogroženost otroka - izkaz verjetnosti - dokazni standard verjetnosti - preprečitev težko nadomestljive škode - nevarnost nenadomestljive škode - nujnost ukrepa - pravna narava poročila Centra za socialno delo (CSD) - poročilo centra za socialno delo - nasilništvo - nasilje nad otrokom - nasilje v družini - prepoved približevanja - stiki očeta z otrokom - zavračanje stikov - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - namestitev otroka pri drugi osebi
Narava začasnih odredb terja določene posebnosti v postopkih njihove izdaje, med katerimi je tudi ta, da sodišče v takem postopku odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno. Sodišče zato ne opravi celostne dokazne ocene in ne izvaja dokazov, pač pa na podlagi gradiva v spisu oceni, ali so navedbe, s katerimi upnik utemeljuje izdajo začasne odredbe, izkazane s stopnjo verjetnosti. Tako je prvostopenjsko sodišče tudi postopalo in v skladu z uveljavljeno sodno prakso upoštevalo izključno otrokovo korist in dejstvo, da je lahko začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki le nujen ukrep. Sodišče jo izda le, če je verjetno izkazano, da je v trenutni situacijo otrok ogrožen.
Položaj centra za socialno delo se po stališčih Vrhovnega sodišča približuje položaju, ki ga ima v sodnem postopku izvedenec, poročilo CSD pa ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko ni postavilo izvedenca ustrezne stroke.
postopek v gospodarskih sporih - izdaja sodbe brez izvedbe naroka - neprerekana dejstva - nesporno dejansko stanje
V obravnavani zadevi je tožeča stranka, ki je pozivu sodišča, da tožbo dopolni (prvi odstavek 180. člena ZPP), sledila, izpolnila svoje trditveno in dokazno breme iz prvega odstavka 7. člena ZPP. Njene trditve in dokazi so postali del procesnega gradiva, o njih pa se je oziroma bi se morala nasprotna stranka po pozivu sodišča (drugi odstavek 286.a člena ZPP) izreči. Dolžnost stranke iz 212. člena ZPP, da se izjavi do trditvenega in dokaznega gradiva nasprotne stranke, je predpisana zato, da lahko sodišče presodi, ali mora glede dejstev, ki jih je zatrjevala posamezna stranka, izvajati dokaze. Priznana dejstva namreč ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člen ZPP).
Ker se v obravnavani zadevi (po podatkih spisa) tožena stranka v pravdnem postopku do trditvenega in dokaznega gradiva nasprotne stranke (sploh) ni izrekla (v ugovoru zoper sklep o izvršbi je navedla le, da zaradi neusklajenosti terjatev podaja ugovor neobstoja terjatve), je nespornost dejanskega stanja med strankama, ki je podlaga za uporabo prvega odstavka 488. člena ZPP, nastopila v posledici učinka domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP.
S pritožbenim vztrajanjem pri ugovornih trditvah o nezmožnosti plačila predmetne terjatve v času prestajanja zaporne kazni ter neobstoju likvidnega premoženja za plačilo terjatve, zaključka o neobrazloženosti ugovora dolžnik ne more izpodbiti, zato so te pritožbene trditve neutemeljene.
Pritožba neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodna taksa ni bila plačana. S predloženimi dokazili namreč dolžnik izkaže plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 5. 7. 2019 (33,00 EUR), ki je bil glede na podatke spisa izdan v zvezi z dolžnikovo pritožbo zoper sklep z dne 1.7. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na premičnine. Izpodbijana odločitev pa se nanaša na pritožbo z dne 8. 7. 2019.
spor iz družinskih razmerij - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - otrok, oddan v rejništvo - namestitev v rejniško družino - rejništvo - ogroženost otroka - vpis na visoko šolo - načelo največje otrokove koristi
Predlagateljica ni izkazala, da bi bila brez izdaje začasne odredbe ogrožena, ker ne bi bila spoštovana njena želja po pridobitvi poklica, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da pogoji za izdajo začasne odredbe iz 161. člena DZ niso izpolnjeni, pravilna. Namen predlagateljičinega predloga namreč ni usmerjen v dopustitev proste izbire srednješolskega programa, temveč z izbiro točno opredeljenih šol zasleduje vrnitev v domače okolje. To pa je v opreki z ukrepom namestitve v rejniško družino izven domačega kraja, ki ga je CSD sprejel zaradi zaščite njenih koristi in bo o njegovem nadaljnjem obstoju sodišče odločalo v posebnem postopku.
izvršba na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je namreč obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze. Take trditve pa je dolžnik podal, saj je glede na podatke spisa smiselno zatrjeval, da dolžniško upniško razmerje ne obstaja (zatrjeval je, da mu verodostojna listina ni znana ter zahteval, da upnik v pravdnem postopku svojo terjatev izkaže). Takšne ugovorne trditve pa so zadostile pravnemu standardu obrazloženosti ugovora. Pri razlagi določb o obrazloženosti ugovora je namreč treba upoštevati uravnoteženost položaja strank. Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba izkazovati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost ter opredeli temelj zahtevka, pri tem pa mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve na podlagi petega odstavka 41. člena ZIZ.
vročilnica kot javna listina - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Dolžnik zgolj s trditvami, da plačilnega naloga ni prejel, resničnosti iz javne listine izhajajočih dejstev ne more izpodbiti. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar kot že pojasnjeno samo z določno in s konkretiziranimi in izkazanimi razlogi za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
ustavitev izvršbe na denarna sredstva - sredstva na transakcijskem računu dolžnika - rubljiva sredstva
Pritrditi je sicer pritožbi, da iz obvestila organizacije za plačilni promet z dne 29. 6. 2020, ki ga je sodišče prejelo dne 2. 7. 2020 izhaja, da je predmetni sklep o izvršbi na 4. mestu za poplačilo, vendar pa iz podatkov spisa, konkretno iz obvestila organizacije za plačilni promet, ki ga je sodišče prejelo dne 1. 7. 2020 izhaja tudi, da ne obstajajo rubljiva sredstva skladno z drugim odstavkom 141. člena ZIZ.
Ker dejstvo, da je organizacija za plačilni promet predmetni sklep o izvršbi uvrstila na 4. mesto ne izključuje možnosti neobstoja rubljivih sredstev po drugem odstavku 141. člena ZIZ, saj mora dolžnikov dolžnik vsak prejeti sklep o izvršbi evidentirati, pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je organizacija za plačilni promet sodišče obvestila o obstoju okoliščin po drugem odstavku 141. člena ZIZ.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - izročilna pogodba - predmet pogodbe - pozneje najdeno premoženje zapustnika - v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine
Sodišče prve stopnje je štelo za manj verjetno pravico pritožnice in jo je zato utemeljeno napotilo na pravdo.
ZFPPIPP člen 271, 271/1-1, 391, 391/2. ZZZDR člen 57, 57/1, 59, 59/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - objektivni element izpodbojnosti - subjektivni element izpodbojnosti - ožje povezana oseba - insolventnost - izpodbojnost - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - delitev dela skupnega premoženja - izvršba na zakončev delež na skupnem premoženju (nepremičnina) - oškodovanje upnikov - načelo enakosti upnikov
Odločilno je, ali je stečajni dolžnik razpolagal s svojim posebnim premoženjem in deležem na skupnem premoženju na način, da je bila vzpostavljena neekvivalenca pri prevzemanju pravic in obveznosti iz Sporazuma v njegovo škodo. Upnikom je namreč treba zagotoviti enake možnosti poplačila. In prav temu so namenjene določbe ZFPPIPP, ki dolžniku (po nastanku insolventnosti) nalagajo posebne zapovedi in prepovedi.
Dolžnikova insolventnost takrat, ko je bilo opravljeno izpodbojno pravo dejanje, je osnovni pogoj za njegovo izpodbojnost.
spolno nasilje - šikaniranje na delovnem mestu - izrek pogojne obsodbe - določitev kazni - poprava pisno izdelane sodbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - kršitev kazenskega zakona - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Izreku izpodbijane sodbe ni mogoče očitati nerazumljivosti in nasprotovanja samemu sebi zgolj zaradi tega, ker je v odločbi o kazenski sankciji sodišče prve stopnje enotno kazen v pogojni obsodbi izreklo in ne določilo. Sklep o popravi sodbe se izda le, kadar je podana neskladnost med izrekom pisno izdelane sodbe in izvirnikom, pri čemer do te situacije v obravnavani zadevi ni prišlo, saj si je sodišče prve stopnje s popravnim sklepom prizadevalo popraviti izrek pisno izdelane sodbe, katera se dejansko ujema z izvirnikom.