vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog - odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči - prošnja za brezplačno pravno pomoč - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je toženec kot pravni laik izkazal zadostno stopnjo skrbnosti oziroma je pravilna presoja, da je bil vzrok, zaradi katerega je toženec zamudil rok za odgovor na tožbo, upravičen. Krivda je v njegovi pravni laičnosti in naključju, ki se mu je pripetilo, oziroma v časovnem zamiku delovanja službe za BPP. Toženec je namreč kot pravni laik prošnjo za BPP, katere ugoditev bi mu omogočila uresničitev njegove pravice do sodnega varstva, vložil pravočasno (in jo po pozivu nato še nemudoma dopolnil) in to pri sodišču, ki mu je tožbo vročalo v odgovor s pozivom. Vzrok za toženčevo zamudo roka je zato v časovnem zamiku delovanja službe za BPP. Služba za BPP, ki je namenjena varstvu socialno šibkih, da uresničijo pravico do sodnega varstva, bi namreč morala in mogla vedeti, da je toženčeva zadeva vezana na rok.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - pravica uporabe - grajeno javno dobro - postavitev novega izvedenca - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - pridobitni naslov - pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - dejanska raba - pretekla raba - prostorski akt
Sodišče prve stopnje pretekle rabe ni upoštevalo kot izključnega oziroma odločilnega kriterija po 43. členu ZVEtL-1 (čeprav bi ga lahko), ampak je izvedenka določitev funkcionalnega zemljišča oprla na Elaborat funkcionalnih zemljišč iz leta 1981, ki je kot prostorski akt določal pripadajoče zemljišče, torej je sodišče pripadajoče zemljišče primarno določilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
postopek v zakonskih sporih - vrsta sodnega postopka - nepravdni postopek - razveza zakonske zveze - pravdni postopek - razmerja med razvezanima zakoncema - preživnina za nepreskrbljenega razvezanega zakonca - pravica do preživnine - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka
Zakonec lahko zahteva preživnino v nepravdnem postopku za razvezo, vendar se bo njegova zahteva obravnavala (kot tožba) v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRŽAVLJANSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00039809
ZPŠOIRSP člen 11. ZPP člen 3, 7, 7/1, 7/2, 339, 339/2-8. URS člen 22.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države RS - upravni postopek - pavšalna odškodnina - nepremoženjska škoda - neurejen pravni status - status tujca - denarna odškodnina za duševne bolečine - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - pravica do spoštovanja družinskega življenja - zasebno življenje - trditvena in dokazna podlaga - konkretiziranost navedb - nezatrjevana dejstva - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru v nasprotju s 7. členom ZPP svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, ampak jih je ugotovilo samo ter toženi stranki tako onemogočilo, da se o njih izjavi. S tem je kršilo ustavno pravico tožene stranke do izjave iz 22. člena Ustave RS ter načelo kontradiktornosti postopka, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje so bile tožniku v Sloveniji omogočene praktično vse storitve, ki jih je v zvezi s svojim življenjskim udejstvovanjem potreboval. Tožnik je lahko pridobil dovoljenje za začasno prebivanje in delovno dovoljenje. V času obstoja delovnega razmerja je imel urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, najem nepremičnin tožniku ni bil onemogočen. Po mnenju pritožbenega sodišča zato že prisojena odškodnina v upravnem postopku v višini 7.350 EUR, upoštevaje načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine, pomeni ustrezno nadomestilo za tožnikovo duševno prizadetost in psihične težave v obdobju 147 mesecev zaradi nevšečnosti pri urejanju svojega statusa oziroma dovoljenj za začasno bivanje.
ZIZ člen 38, 38/8.. ZPP člen 165, 165/1, 165/2, 325, 325/1, 332.
izvršilni stroški - prepozno priglašeni stroški - ničnost izvršilnega naslova - pravočasnost ugovora po izteku roka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških
V nasprotju s prepričanjem pritožnice tudi ni najti podlage za ponovno odločanje o teh stroških. Čeprav sta bila izvršilna naslova, na podlagi katerih je tekla predmetna izvršba, s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2491/2013, ki je postala pravnomočna 15. 4. 2016, izrečena za nična, dolžnika z ugovorom po izteku roka nista uspela. Sodišče ga je namreč s sklepom z dne 17. 1. 2018 kot prepoznega zavrglo. Oprlo se je na dejstvo, da je bil postopek pravnomočno končan s sklepom z dne 19. 6. 2014, zato ugovor po izteku roka z dne 4. 10. 2017 po 56. členu ZIZ ni več možen. Dolžnika pritožbe nista vložila, zato je sklep 30. 1. 2018 postal pravnomočen.
padec - delodajalec - varno delovno okolje - delovna nesreča - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - zlom - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Sodišče prve stopnje je zaradi tožnikovih opustitev (njegove neskrbnosti v zvezi z obveščanjem delodajalca o stanju klančine) po presoji pritožbenega sodišča pravilno ocenilo njegov soprispevek v višini 10% in je pritožbeno zavzemanje za višji soprispevek neutemeljeno. Iz npr. točk 12., 14., 16. in 17. obrazložitve izpodbijane sodbe so namreč razvidne številne protipravne opustitve delodajalca, ki so pripeljale do obravnavane nesreče. Neutemeljeno je obširno pritožbeno polemiziranje o lastništvu klančine s strani N. d.d., pri čemer je bil delodajalec le najemnik garaž v objektu. Delodajalec je namreč tisti, ki bi moral tožniku zagotoviti varno delovno okolje. V tem delu toženka neutemeljeno problematizira, kdo naj bi bil zadolžen za čiščenje klančine (N. d.d., upravnik). Predmetno klančino so namreč po potrebi čistili delodajalčevi, najemnikovi vozniki (op. na razpolago so imeli celo sol in lopate) in v konkretnem primeru jo je bil tožnik primoran očistiti, da bi lahko opravili svoje delo. Delodajalec mora zagotoviti varno delovno okolje, zato ni mogoče slediti zavzemanju, da ni imel vpliva na delovanje talnega gretja in na režim čiščenja.
Konkretni primer je treba primerjati s podobnimi zadevami, to je z zadevami, v katerih so oškodovanci utrpeli zlome gležnjev (glej npr. hujši zadevi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 332/2006 z dne 14.9.2005 in II Ips 39/2005 z dne 24.4.2003) in upoštevaje konkretne okoliščine individualnega primera, med katerimi velja kot bistveno izpostaviti, da tožnik ni utrpel duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in da gre očitno za nekoliko lažji zlom gležnja. Po presoji pritožbenega sodišča znaša primerna denarna odškodnina pri tožniku za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti 5.000,00 EUR in za strah 1.000,00 EUR, kar znaša skupaj cca. 5,2 PNP.
izvršitev odločbe o osebnih stikih - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnikovi ugovorni razlogi, zakaj se je odločil za samokaranteno, in razlogi glede bivanjskih razmer upnice, njene službe in njegova kritika glede skrbi za zdravje njunih otrok, še posebej mld. M., ne predstavljajo ugovorih razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
Pomenska odprtost v določilih splošnih pogojev določenih pogojev "medsosedske oziroma prijateljske pomoči″. Določila 83. člena OZ in varstvo potrošnikov, narekujeta razlago v korist zavarovanca, posledično pa tudi v korist poškodovane tretje osebe.
plačilo sodne takse za tožbo - plačilo takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Plačilo takse je procesna predpostavka za obravnavanje vloge, ki pa ni bila podana.
Za taksno oprostitev za tožbo bi moral namreč tožnik zaprositi najkasneje v 15 dneh po vročitvi plačilnega naloga za plačilo sodne takse za tožbo, česar pa ni storil.
Tožnik sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v roku ni plačal, pri čemer je bil opozorjen na pravne posledice, ki bodo nastopile, če takse ne bo plačal. Ker tudi ni predlagal, da se ga oprosti plačila sodnih taks, se je štela tožba za umaknjeno.
postopek v gospodarskih sporih - izdaja sodbe brez izvedbe naroka - neprerekana dejstva - nesporno dejansko stanje
V obravnavani zadevi je tožeča stranka, ki je pozivu sodišča, da tožbo dopolni (prvi odstavek 180. člena ZPP), sledila, izpolnila svoje trditveno in dokazno breme iz prvega odstavka 7. člena ZPP. Njene trditve in dokazi so postali del procesnega gradiva, o njih pa se je oziroma bi se morala nasprotna stranka po pozivu sodišča (drugi odstavek 286.a člena ZPP) izreči. Dolžnost stranke iz 212. člena ZPP, da se izjavi do trditvenega in dokaznega gradiva nasprotne stranke, je predpisana zato, da lahko sodišče presodi, ali mora glede dejstev, ki jih je zatrjevala posamezna stranka, izvajati dokaze. Priznana dejstva namreč ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člen ZPP).
Ker se v obravnavani zadevi (po podatkih spisa) tožena stranka v pravdnem postopku do trditvenega in dokaznega gradiva nasprotne stranke (sploh) ni izrekla (v ugovoru zoper sklep o izvršbi je navedla le, da zaradi neusklajenosti terjatev podaja ugovor neobstoja terjatve), je nespornost dejanskega stanja med strankama, ki je podlaga za uporabo prvega odstavka 488. člena ZPP, nastopila v posledici učinka domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP.
ureditev stikov otroka s staršem - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - spremenjene okoliščine - sprememba odločitve o stikih - opredelitev obsega stikov - nova odmera preživnine
V postopku urejanja razmerij med staršema in mladoletnim otrokom je na prvem mestu korist otroka. Korist otroka in njegova želja nista sopomenki. Korist otroka je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem konkretnem primeru napolniti z vsebino, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Korist otroka ne zajema le korist do njegovega 18. leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Sodišče zato lahko ob tehtnih razlogih odloči tudi drugače, kot si želi otrok.
Prvostopenjsko sodišče z izpodbijano odločbo ni določilo skupnega starševstva, kot zmotno očitata obe stranki v pritožbah. Sodišče je z izpodbijano odločbo drugače uredilo režim stikov, ki sedaj potekajo tako, da je deklica pri vsakem od staršev en teden.
Spremenjen režim stikov (bistveno večji obseg stikov oziroma dejstvo, da deklica preživlja enako količino časa pri vsakemu od staršev) narekuje tudi novo odločitev o preživnini, ki jo sedaj na podlagi sklepa z 10. 4. 2009 plačuje le oče. Ker o preživnini še ni bilo odločeno, to ne more biti stvar pritožbenega preizkusa, ampak bo moralo prvostopenjsko sodišče o preživnini naprej odločiti.
Opis dejanja tako vsebuje abstraktne zakonske znake (kar sicer niti ni nujna sestavina opisa dejanja v izreku sodbe), kot tudi subjektivni zakonski znak kaznivega dejanja grožnje, da je obdolženec dejanje storil zato, da bi oškodovanca "ustrahoval in vznemiril", pri čemer je ta zakonski znak razviden že iz opisa konkretnega dejanskega stanu. Ob navedenem je poudariti, da je potrebno abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja brati skupaj v medsebojni povezavi, pri čemer opisano obdolženčevo ravnanje ne vzdrži drugačne razlage od te, da se je oškodovanec počutil prestrašeno in ogroženo, iz preostalih konkretnih okoliščin (da se je obdolženec zapodil proti ograji in oškodovanca med tekom pozival, naj pride k njemu, da ga bo ubil), pa tudi da se je počutil vznemirjeno. V opisu dejanja so tako jasno navedena dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je zakonski znak "ustrahovanja in vznemirjanja" prepozna(ve)n.
osebno vročanje fizični osebi - vročilnica kot javna listina
Pravna ureditev osebnega vročanja tožbe po prvem odstavku 142. člena ZPP varuje pravico toženca do izjave v postopkih in pravico tožnika do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na drugi strani.
Za javne listine pa velja domneva (224. člen ZPP), da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa, torej tudi samo vročitev in datum vročitve.
predlog tretjega za odlog izvršbe - stavbna pravica - dom dolžnika
Pritrditi je sicer pritožnici, da so razlogi sodišča prve stopnje glede dejanskega stanu četrtega odstavka 71. člena ZIZ napačni, saj pritožnica pravilno izpostavlja, da ravno stavbna pravica predstavlja zgradbo samo in tako v konkretnem primeru tudi dom pritožnice, vendar pa je izpodbijano odločitev o zavrnitvi predlaganega odloga potrditi iz drugih razlogov.
prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - očitna pisna ali računska pomota
Ker je za popravo napak v imenih in drugih očitnih pisnih pomot pristojno sodišče prve stopnje (prvi odstavek 328. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), ne gre za pritožbeni razlog, o katerega utemeljenosti se je pristojno izreči pritožbeno sodišče.
spolno nasilje - šikaniranje na delovnem mestu - izrek pogojne obsodbe - določitev kazni - poprava pisno izdelane sodbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - kršitev kazenskega zakona - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Izreku izpodbijane sodbe ni mogoče očitati nerazumljivosti in nasprotovanja samemu sebi zgolj zaradi tega, ker je v odločbi o kazenski sankciji sodišče prve stopnje enotno kazen v pogojni obsodbi izreklo in ne določilo. Sklep o popravi sodbe se izda le, kadar je podana neskladnost med izrekom pisno izdelane sodbe in izvirnikom, pri čemer do te situacije v obravnavani zadevi ni prišlo, saj si je sodišče prve stopnje s popravnim sklepom prizadevalo popraviti izrek pisno izdelane sodbe, katera se dejansko ujema z izvirnikom.
spor majhne vrednosti - odgovor na tožbo - sodba na podlagi pripoznave
Skladno z določilom 453.a člena ZPP se v sporu majhne vrednosti šteje, da je tožena stranka tožbeni zahtevek pripoznala, če (pravočasno) ne odgovori na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena ( zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka).
ZDZdr člen 3, 3/2, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-3, 46, 46/2.
nujnost ukrepa - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - videokonferenca - zaslišanje preko videokonference - obravnava
Pritožba izpostavlja, da je bilo kršeno načelo neposrednosti in kontradiktornosti, ker se postopki in pregledi v tovrstnih primerih v posledici COVID-19 odvijajo po videokonferenci. Na podlagi drugega odstavka 46. člena ZDZdr sodišče odloča na podlagi neposrednega stika z osebo, tako da osebo pred izdajo sklepa vidi in se z njo pogovori, če to dopušča njeno zdravstveno stanje. V danih izjemnih okoliščinah, ko so v veljavi ukrepi, s katerimi se želi zajeziti širjenje virusa COVID-19, z namenom čim bolj učinkovite zaščite vseh udeležencev postopka, takšna oblika stika in razgovora sodišča s pridržano osebo ne posega v načelo neposrednosti in ni v nasprotju z drugim odstavkom 46. člena ZDZdr. Pritožba tudi ne navede konkretnih okoliščin, ki bi morda kazale, da je tak način postopanja sodišča vplival na pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja oziroma na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin osebe ter na individualno obravnavo in enako dostopnost do obravnave (glej drugi odstavek 3. člena ZDZdr).
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/1, 142/2.. ZST-1 člen 14a, 14a/3.
rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - neplačilo sodne takse za pritožbo - vročanje - fikcija umika - osebna vročitev - nepravilna vročitev - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje bi moralo toženki vročiti osebno (po pravilih iz 142. člena ZPP) ne le sklep z dne 21. 1. 2020, s katerim je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse, pač pa tudi opozorilo o ponovnem teku roka za plačilo sodne takse. Tako plačilni nalog kot tudi sklep o predlogu za taksno oprostitev skupaj z opozorilom po tretjem odstavku 14.a člena ZST-1 pomenijo celoto, zaradi česar je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebni vročitvi.