KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00038144
KZ-1 člen 62, 62/2. ZKP člen 129, 129/1, 506, 506/4. ZZUSUDJZ člen 1, 2, 3, 3/1, 3/2. ZS člen 83, 83/3, 83a, 83a/6. URS člen 22, 156.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - nujne zadeve - procesni rok - materialni rok - prekluzivni rok - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - epidemija - enako varstvo pravic
Drugi odstavek 3. člena ZZUSUDJZ določa samo procesne, ne pa tudi materialne roke, ki ne tečejo v zadevah, ki niso nujne po 83. členu ZS v zvezi s 83.a členom ZS.
nasilje v družini - ukrep prepovedi približevanja - potrebnost in sorazmernost ukrepa - podaljšanje ukrepa
Protipravna ravnanja nasprotnega udeleženca, pri katerih je vztrajal in jih ponavljal v kratkem časovnem obdobju (vsa v mesecu maju 2019) kljub posredovanju policije, predstavljajo hud poseg v življenje predlagateljev, posebej predlagateljice (ugotovljeno psihično nasilje, zalezovanje in tudi fizično nasilje pritožbeno ni izpodbijano). Sodišče prve stopnje verjame predlagateljici, da ta ravnanja še zmeraj vzbujajo pri njej strah in nelagodje, in ker je po drugi strani izpostaviti vedenje nasprotnega udeleženca v razmerju do predlagateljice ob priliki njunih kasnejših srečanj na sodišču, navedeno tudi po oceni sodišča druge stopnje kaže na nepredvidljivost ravnanj nasprotnega udeleženca, zaradi česar so izrečeni ukrepi nujno potrebni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00037774
ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stvarna pristojnost sodišča - ugovor stvarne pristojnosti - spor iz delovnega razmerja - spor o pravici iz intelektualne lastnine - industrijska lastnina - pogodbeno razmerje - razveljavitev pogodbe - razveljavitev sporazuma - sklenjena izvensodna poravnava - nagrada za izum - prevara - povrnitev škode
Tožeča stranka izpodbija pogodbeno razmerje ter vtožuje plačilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi izpodbijanega pogodbenega razmerja, zaradi česar predmetna zadeva ne sodi med primere iz 5. člena ZDSS-1.
objava popravka - kršitev osebnostne pravice - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - ugled in dobro ime pravne osebe - neresnična izjava - svoboda izražanja
Ker je bilo s sporno izjavo poseženo v tožnikov ugled in dobro ime, je tožnik v skladu s 178. členom OZ upravičen do povrnitve nepremoženjske škode v obliki objave popravka.
Postopek v tej zadevi se je pričel z vložitvijo tožbe 16. 9. 2013, zato je sodišče pravilno uporabilo določila ZPP brez določil novele ZPP-E.
Kadar neposredni dokazi (izpovedbe oseb, ki so bile konkretno prisotne pri pogajanjih in pri sklepanju zavarovalne pogodbe) ne zadostujejo za odločitev in se stranke znajdejo v dokazni stiski, sodišče pa v spoznavni krizi, mora dokazna ocena skladno z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP vsebovati primerjavo neposredno in posredno izvedenih dokazov (izpovedbe prič, listine), saj je iz posrednih dokazov mogoče sklepati in ugotoviti, kateri od strank gre verjeti.
Tožnik je ob sklepanju zavarovanja ravnal neskrbno. Zavarovanje je sklenil v letu 2008. Takrat je ob ponudbi prejel zavarovalne pogoje. Prejel jih je tudi ob prejemu zavarovalne police in je bil z dopisom izrecno pozvan, naj jih natančno prebere. Če bi to storil, bi se lahko prepričal, da je zavarovalno kritje za primer poplav limitirano. Tožnik je imel poplavljeno v letu 2009 in je imel, ne glede na to, da je bila izplačana zavarovalnina manjša od 2.000 EUR, ponovno možnost preveriti, kakšni so zavarovalni pogoji, saj jih je imel pri sebi, pa tega ni storil. Ker v obravnavanem postopku ni uspel dokazati, da ga je tretja toženka glede zavarovalnih pogojev zavedla, torej njenega nedopustnega ravnanja, je sodišče njegov zahtevek zoper njo pravilno zavrnilo.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog - odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči - prošnja za brezplačno pravno pomoč - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je toženec kot pravni laik izkazal zadostno stopnjo skrbnosti oziroma je pravilna presoja, da je bil vzrok, zaradi katerega je toženec zamudil rok za odgovor na tožbo, upravičen. Krivda je v njegovi pravni laičnosti in naključju, ki se mu je pripetilo, oziroma v časovnem zamiku delovanja službe za BPP. Toženec je namreč kot pravni laik prošnjo za BPP, katere ugoditev bi mu omogočila uresničitev njegove pravice do sodnega varstva, vložil pravočasno (in jo po pozivu nato še nemudoma dopolnil) in to pri sodišču, ki mu je tožbo vročalo v odgovor s pozivom. Vzrok za toženčevo zamudo roka je zato v časovnem zamiku delovanja službe za BPP. Služba za BPP, ki je namenjena varstvu socialno šibkih, da uresničijo pravico do sodnega varstva, bi namreč morala in mogla vedeti, da je toženčeva zadeva vezana na rok.
Pritožba utemeljeno opozarja, da so razlogi sodišča prve stopnje glede izkazanosti verjetnosti terjatve napačni. Pritrditi je namreč pritožbenim trditvam, da je upnik zatrjeval obstoj terjatve iz naslova dogovora glede delitve dobička, ne pa glede prenosa nepremičnin. Utemeljeno zato pritožba sodišču prve stopnje očita, da je v zvezi z izkazanostjo verjetnosti terjatve sklicevanje na določbo 52. člena OZ materialnopravno zmotno, saj navedena določba OZ ureja obličnost pogodbe o prenosu nepremičnin.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - izročilna pogodba - predmet pogodbe - pozneje najdeno premoženje zapustnika - v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine
Sodišče prve stopnje je štelo za manj verjetno pravico pritožnice in jo je zato utemeljeno napotilo na pravdo.
predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - izvršilno sredstvo
Seznam premoženja je v situaciji, ko predlagana in dovoljena izvršilna sredstva niso bila uspešna, izvršilno sredstvo v širšem pomenu, saj lahko na podlagi predloženega seznama upnik predlaga druga sredstva izvršbe in s tem doseže poplačilo svoje terjatve.
Ker je upnik izpolnil zahtevo iz šestega odstavka 45. člena ZIZ, na katerem je temeljil pozivni sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 5. 2020, sodišče prve stopnje ob obrazloženem ni imelo podlage za ustavitev izvršilnega postopka.
predlog za izdajo začasne odredbe - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - odločanje o stikih z otrokom - načelo največje otrokove koristi - ogroženost otroka - izkaz verjetnosti - dokazni standard verjetnosti - preprečitev težko nadomestljive škode - nevarnost nenadomestljive škode - nujnost ukrepa - pravna narava poročila Centra za socialno delo (CSD) - poročilo centra za socialno delo - nasilništvo - nasilje nad otrokom - nasilje v družini - prepoved približevanja - stiki očeta z otrokom - zavračanje stikov - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - namestitev otroka pri drugi osebi
Narava začasnih odredb terja določene posebnosti v postopkih njihove izdaje, med katerimi je tudi ta, da sodišče v takem postopku odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno. Sodišče zato ne opravi celostne dokazne ocene in ne izvaja dokazov, pač pa na podlagi gradiva v spisu oceni, ali so navedbe, s katerimi upnik utemeljuje izdajo začasne odredbe, izkazane s stopnjo verjetnosti. Tako je prvostopenjsko sodišče tudi postopalo in v skladu z uveljavljeno sodno prakso upoštevalo izključno otrokovo korist in dejstvo, da je lahko začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki le nujen ukrep. Sodišče jo izda le, če je verjetno izkazano, da je v trenutni situacijo otrok ogrožen.
Položaj centra za socialno delo se po stališčih Vrhovnega sodišča približuje položaju, ki ga ima v sodnem postopku izvedenec, poročilo CSD pa ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko ni postavilo izvedenca ustrezne stroke.
ustavitev izvršbe na denarna sredstva - sredstva na transakcijskem računu dolžnika - rubljiva sredstva
Pritrditi je sicer pritožbi, da iz obvestila organizacije za plačilni promet z dne 29. 6. 2020, ki ga je sodišče prejelo dne 2. 7. 2020 izhaja, da je predmetni sklep o izvršbi na 4. mestu za poplačilo, vendar pa iz podatkov spisa, konkretno iz obvestila organizacije za plačilni promet, ki ga je sodišče prejelo dne 1. 7. 2020 izhaja tudi, da ne obstajajo rubljiva sredstva skladno z drugim odstavkom 141. člena ZIZ.
Ker dejstvo, da je organizacija za plačilni promet predmetni sklep o izvršbi uvrstila na 4. mesto ne izključuje možnosti neobstoja rubljivih sredstev po drugem odstavku 141. člena ZIZ, saj mora dolžnikov dolžnik vsak prejeti sklep o izvršbi evidentirati, pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je organizacija za plačilni promet sodišče obvestila o obstoju okoliščin po drugem odstavku 141. člena ZIZ.
Pomenska odprtost v določilih splošnih pogojev določenih pogojev "medsosedske oziroma prijateljske pomoči″. Določila 83. člena OZ in varstvo potrošnikov, narekujeta razlago v korist zavarovanca, posledično pa tudi v korist poškodovane tretje osebe.
ureditev stikov otroka s staršem - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - spremenjene okoliščine - sprememba odločitve o stikih - opredelitev obsega stikov - nova odmera preživnine
V postopku urejanja razmerij med staršema in mladoletnim otrokom je na prvem mestu korist otroka. Korist otroka in njegova želja nista sopomenki. Korist otroka je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem konkretnem primeru napolniti z vsebino, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Korist otroka ne zajema le korist do njegovega 18. leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Sodišče zato lahko ob tehtnih razlogih odloči tudi drugače, kot si želi otrok.
Prvostopenjsko sodišče z izpodbijano odločbo ni določilo skupnega starševstva, kot zmotno očitata obe stranki v pritožbah. Sodišče je z izpodbijano odločbo drugače uredilo režim stikov, ki sedaj potekajo tako, da je deklica pri vsakem od staršev en teden.
Spremenjen režim stikov (bistveno večji obseg stikov oziroma dejstvo, da deklica preživlja enako količino časa pri vsakemu od staršev) narekuje tudi novo odločitev o preživnini, ki jo sedaj na podlagi sklepa z 10. 4. 2009 plačuje le oče. Ker o preživnini še ni bilo odločeno, to ne more biti stvar pritožbenega preizkusa, ampak bo moralo prvostopenjsko sodišče o preživnini naprej odločiti.
vročilnica kot javna listina - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Dolžnik zgolj s trditvami, da plačilnega naloga ni prejel, resničnosti iz javne listine izhajajočih dejstev ne more izpodbiti. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar kot že pojasnjeno samo z določno in s konkretiziranimi in izkazanimi razlogi za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
zavarovalno pravo - splošni pogoji zavarovanja - izključitev obveznosti zavarovalnice - dodatno nezgodno zavarovanje - vinjenost zavarovanca
Splošni pogoji PG-NE/10-4 v 10. točki prvega odstavka 9. člena izključujejo obveznost zavarovalnice izplačati zavarovalnino zaradi delovanja alkohola na zavarovanca ob nezgodi.
odločitev o stroških postopka - načelo uspeha v postopku - končni uspeh stranke v pravdi - uspeh pravdne stranke z obrestnim delom zahtevka in vpliv na odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov - akcesorna narava obresti - vrednost glavnega zahtevka
Odločitev o obrestnem delu zahtevka kot akcesorni terjatvi, ne more vplivati na končni uspeh strank v postopku. Delna zavrnitev obrestnega zahtevka ne predstavlja delnega uspeha toženca v sporu.
Pritožba neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodna taksa ni bila plačana. S predloženimi dokazili namreč dolžnik izkaže plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 5. 7. 2019 (33,00 EUR), ki je bil glede na podatke spisa izdan v zvezi z dolžnikovo pritožbo zoper sklep z dne 1.7. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na premičnine. Izpodbijana odločitev pa se nanaša na pritožbo z dne 8. 7. 2019.
prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - očitna pisna ali računska pomota
Ker je za popravo napak v imenih in drugih očitnih pisnih pomot pristojno sodišče prve stopnje (prvi odstavek 328. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), ne gre za pritožbeni razlog, o katerega utemeljenosti se je pristojno izreči pritožbeno sodišče.
plačilo sodne takse za tožbo - plačilo takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Plačilo takse je procesna predpostavka za obravnavanje vloge, ki pa ni bila podana.
Za taksno oprostitev za tožbo bi moral namreč tožnik zaprositi najkasneje v 15 dneh po vročitvi plačilnega naloga za plačilo sodne takse za tožbo, česar pa ni storil.
Tožnik sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v roku ni plačal, pri čemer je bil opozorjen na pravne posledice, ki bodo nastopile, če takse ne bo plačal. Ker tudi ni predlagal, da se ga oprosti plačila sodnih taks, se je štela tožba za umaknjeno.
nadaljevano kaznivo dejanje - velika tatvina - posebno predrzen način - odklenjena vrata - stanovalci - mala tatvina - pravna opredelitev dejanja
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču izpodbijane sodbe, da je obdolženi v obravnavanih primerih, opisanih v točkah a), c) in d) prvostopnega izreka, tatvine storil na posebno predrzen način, saj je deloval ob izjemno visoki stopnji tveganja, da bo med izvrševanjem kaznivega dejanja ali neposredno po njem prijet ali vsaj prepoznan kot storilec. Dejanja je storil podnevi, v obljudenih stanovanjih, v bližnji navzočnosti oškodovancev in drugih oseb, ki so ga videle gibati se na kraju kaznivega dejanja, v enem primeru pa se je z eno od oškodovank celo pogovarjal (točka a)), v drugem pa bil pregnan s strani sosede oškodovancev. Tak način izvršitve več kaznivih dejanj tatvine (točke a), c) in d)) upravičuje sklep o storitvi nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine na posebno predrzen način, kajti način, na kateri je obdolženi storil posamezna dejanja v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja, izrazito odstopa od običajnega načina izvršitve tega kaznivega dejanja. Okoliščina, ali se je obdolženi z eno od oškodovank pogovarjal neposredno pred izvršitvijo ali po izvršitvi dejanja, za pravilno pravno opredelitev kaznivega dejanja ni odločilna, izkazuje pa visoko stopnjo predrznosti obdolženca in njegove iznajdljivosti pri izvršitvi, ko je zaloten na kraju kaznivega dejanja, oškodovanki ponujal storitev pleskanja in jo s tem zamotil.