vročilnica kot javna listina - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Dolžnik zgolj s trditvami, da plačilnega naloga ni prejel, resničnosti iz javne listine izhajajočih dejstev ne more izpodbiti. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar kot že pojasnjeno samo z določno in s konkretiziranimi in izkazanimi razlogi za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - izročilna pogodba - predmet pogodbe - pozneje najdeno premoženje zapustnika - v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine
Sodišče prve stopnje je štelo za manj verjetno pravico pritožnice in jo je zato utemeljeno napotilo na pravdo.
Opis dejanja tako vsebuje abstraktne zakonske znake (kar sicer niti ni nujna sestavina opisa dejanja v izreku sodbe), kot tudi subjektivni zakonski znak kaznivega dejanja grožnje, da je obdolženec dejanje storil zato, da bi oškodovanca "ustrahoval in vznemiril", pri čemer je ta zakonski znak razviden že iz opisa konkretnega dejanskega stanu. Ob navedenem je poudariti, da je potrebno abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja brati skupaj v medsebojni povezavi, pri čemer opisano obdolženčevo ravnanje ne vzdrži drugačne razlage od te, da se je oškodovanec počutil prestrašeno in ogroženo, iz preostalih konkretnih okoliščin (da se je obdolženec zapodil proti ograji in oškodovanca med tekom pozival, naj pride k njemu, da ga bo ubil), pa tudi da se je počutil vznemirjeno. V opisu dejanja so tako jasno navedena dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je zakonski znak "ustrahovanja in vznemirjanja" prepozna(ve)n.
Pomenska odprtost v določilih splošnih pogojev določenih pogojev "medsosedske oziroma prijateljske pomoči″. Določila 83. člena OZ in varstvo potrošnikov, narekujeta razlago v korist zavarovanca, posledično pa tudi v korist poškodovane tretje osebe.
oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga - zavrženje obtožnega predloga kot prepoznega
Glede na zgoraj obrazloženo in glede na določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 je rok, v katerem bi lahko tožeča stranka predlagala oprostitev plačila sodne takse, iztekel že v letu 2018; tudi če bi se upoštevalo še naknadni poziv sodišča z dne 21. 5. 2018, da v roku 15 dni predloži potrdilo o plačilu sodne takse, je ta rok glede na obvestilo o vročitvi poziva iztekel 22. 6. 2018, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog tožeče stranke z dne 4. 7. 2020 za oprostitev plačila sodne takse prepozen, in pravilen zaključek o zavrženju prepoznega predloga.
spor iz družinskih razmerij - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - otrok, oddan v rejništvo - namestitev v rejniško družino - rejništvo - ogroženost otroka - vpis na visoko šolo - načelo največje otrokove koristi
Predlagateljica ni izkazala, da bi bila brez izdaje začasne odredbe ogrožena, ker ne bi bila spoštovana njena želja po pridobitvi poklica, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da pogoji za izdajo začasne odredbe iz 161. člena DZ niso izpolnjeni, pravilna. Namen predlagateljičinega predloga namreč ni usmerjen v dopustitev proste izbire srednješolskega programa, temveč z izbiro točno opredeljenih šol zasleduje vrnitev v domače okolje. To pa je v opreki z ukrepom namestitve v rejniško družino izven domačega kraja, ki ga je CSD sprejel zaradi zaščite njenih koristi in bo o njegovem nadaljnjem obstoju sodišče odločalo v posebnem postopku.
spor majhne vrednosti - odgovor na tožbo - sodba na podlagi pripoznave
Skladno z določilom 453.a člena ZPP se v sporu majhne vrednosti šteje, da je tožena stranka tožbeni zahtevek pripoznala, če (pravočasno) ne odgovori na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena ( zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka).
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 223, 266. ZTLR člen 54.
stvarna služnost hoje in vožnje - ugotovitev obstoja služnosti - stvarna služnost - priposestovanje služnosti - prenehanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje - priposestovalna doba - pravica stranke do izjavljanja - dokaz z izvedencem - izvedba dokaza z ogledom - dokazna ocena - pisne izjave prič - neposredno zaslišanje - prekluzija
Kršitev pravice do izjavljanja je sicer absolutna bistvena kršitev (po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), vendar je pri tem pomembno, kateri od strank je ta pravica kršena. Pomembne so namreč le tiste kršitve, s katerimi je bila odvzeta možnost izjavljanja stranki, ki vlaga pritožbo. To pa pomeni, da tožena stranka ne more uspešno uveljavljati, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z ogledom, ki ga je predlagala nasprotna stranka.
ZFPPIPP člen 271, 271/1-1, 391, 391/2. ZZZDR člen 57, 57/1, 59, 59/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - objektivni element izpodbojnosti - subjektivni element izpodbojnosti - ožje povezana oseba - insolventnost - izpodbojnost - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - delitev dela skupnega premoženja - izvršba na zakončev delež na skupnem premoženju (nepremičnina) - oškodovanje upnikov - načelo enakosti upnikov
Odločilno je, ali je stečajni dolžnik razpolagal s svojim posebnim premoženjem in deležem na skupnem premoženju na način, da je bila vzpostavljena neekvivalenca pri prevzemanju pravic in obveznosti iz Sporazuma v njegovo škodo. Upnikom je namreč treba zagotoviti enake možnosti poplačila. In prav temu so namenjene določbe ZFPPIPP, ki dolžniku (po nastanku insolventnosti) nalagajo posebne zapovedi in prepovedi.
Dolžnikova insolventnost takrat, ko je bilo opravljeno izpodbojno pravo dejanje, je osnovni pogoj za njegovo izpodbojnost.
nadaljevano kaznivo dejanje - velika tatvina - posebno predrzen način - odklenjena vrata - stanovalci - mala tatvina - pravna opredelitev dejanja
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču izpodbijane sodbe, da je obdolženi v obravnavanih primerih, opisanih v točkah a), c) in d) prvostopnega izreka, tatvine storil na posebno predrzen način, saj je deloval ob izjemno visoki stopnji tveganja, da bo med izvrševanjem kaznivega dejanja ali neposredno po njem prijet ali vsaj prepoznan kot storilec. Dejanja je storil podnevi, v obljudenih stanovanjih, v bližnji navzočnosti oškodovancev in drugih oseb, ki so ga videle gibati se na kraju kaznivega dejanja, v enem primeru pa se je z eno od oškodovank celo pogovarjal (točka a)), v drugem pa bil pregnan s strani sosede oškodovancev. Tak način izvršitve več kaznivih dejanj tatvine (točke a), c) in d)) upravičuje sklep o storitvi nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine na posebno predrzen način, kajti način, na kateri je obdolženi storil posamezna dejanja v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja, izrazito odstopa od običajnega načina izvršitve tega kaznivega dejanja. Okoliščina, ali se je obdolženi z eno od oškodovank pogovarjal neposredno pred izvršitvijo ali po izvršitvi dejanja, za pravilno pravno opredelitev kaznivega dejanja ni odločilna, izkazuje pa visoko stopnjo predrznosti obdolženca in njegove iznajdljivosti pri izvršitvi, ko je zaloten na kraju kaznivega dejanja, oškodovanki ponujal storitev pleskanja in jo s tem zamotil.
ZPP člen 11, 11/1, 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZNP člen 37.
delitev solastnine - predlog za prekinitev postopka - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - ponovni predlog - zavrženje predloga - prepoved zlorabe pravic v postopku - nedopustno ravnanje - zloraba pravice - pravnomočno končan postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - res iudicata - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke - ničnost oporoke - istovetnost zahtevka - predhodno vprašanje
O vsebinsko enakem predlogu pritožnika za prekinitev postopka je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo, zato je njegov predlog utemeljeno zavrglo. Varstvo pravic pritožnika ni v sozvočju s pravnim interesom, ki ga zasleduje. Njegovo ravnanje presega še sprejemljivi način varstva pravic. Očitno je, da izkorišča procesni institut prekinitve postopka, da bi na ta način časovno odložil delitev solastnih nepremičnin.
ZDZdr člen 3, 3/2, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-3, 46, 46/2.
nujnost ukrepa - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - videokonferenca - zaslišanje preko videokonference - obravnava
Pritožba izpostavlja, da je bilo kršeno načelo neposrednosti in kontradiktornosti, ker se postopki in pregledi v tovrstnih primerih v posledici COVID-19 odvijajo po videokonferenci. Na podlagi drugega odstavka 46. člena ZDZdr sodišče odloča na podlagi neposrednega stika z osebo, tako da osebo pred izdajo sklepa vidi in se z njo pogovori, če to dopušča njeno zdravstveno stanje. V danih izjemnih okoliščinah, ko so v veljavi ukrepi, s katerimi se želi zajeziti širjenje virusa COVID-19, z namenom čim bolj učinkovite zaščite vseh udeležencev postopka, takšna oblika stika in razgovora sodišča s pridržano osebo ne posega v načelo neposrednosti in ni v nasprotju z drugim odstavkom 46. člena ZDZdr. Pritožba tudi ne navede konkretnih okoliščin, ki bi morda kazale, da je tak način postopanja sodišča vplival na pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja oziroma na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin osebe ter na individualno obravnavo in enako dostopnost do obravnave (glej drugi odstavek 3. člena ZDZdr).
zavarovalno pravo - splošni pogoji zavarovanja - izključitev obveznosti zavarovalnice - dodatno nezgodno zavarovanje - vinjenost zavarovanca
Splošni pogoji PG-NE/10-4 v 10. točki prvega odstavka 9. člena izključujejo obveznost zavarovalnice izplačati zavarovalnino zaradi delovanja alkohola na zavarovanca ob nezgodi.
S pritožbenim vztrajanjem pri ugovornih trditvah o nezmožnosti plačila predmetne terjatve v času prestajanja zaporne kazni ter neobstoju likvidnega premoženja za plačilo terjatve, zaključka o neobrazloženosti ugovora dolžnik ne more izpodbiti, zato so te pritožbene trditve neutemeljene.
predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - izvršilno sredstvo
Seznam premoženja je v situaciji, ko predlagana in dovoljena izvršilna sredstva niso bila uspešna, izvršilno sredstvo v širšem pomenu, saj lahko na podlagi predloženega seznama upnik predlaga druga sredstva izvršbe in s tem doseže poplačilo svoje terjatve.
Ker je upnik izpolnil zahtevo iz šestega odstavka 45. člena ZIZ, na katerem je temeljil pozivni sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 5. 2020, sodišče prve stopnje ob obrazloženem ni imelo podlage za ustavitev izvršilnega postopka.
izvršba na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je namreč obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze. Take trditve pa je dolžnik podal, saj je glede na podatke spisa smiselno zatrjeval, da dolžniško upniško razmerje ne obstaja (zatrjeval je, da mu verodostojna listina ni znana ter zahteval, da upnik v pravdnem postopku svojo terjatev izkaže). Takšne ugovorne trditve pa so zadostile pravnemu standardu obrazloženosti ugovora. Pri razlagi določb o obrazloženosti ugovora je namreč treba upoštevati uravnoteženost položaja strank. Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba izkazovati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost ter opredeli temelj zahtevka, pri tem pa mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve na podlagi petega odstavka 41. člena ZIZ.
prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - očitna pisna ali računska pomota
Ker je za popravo napak v imenih in drugih očitnih pisnih pomot pristojno sodišče prve stopnje (prvi odstavek 328. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), ne gre za pritožbeni razlog, o katerega utemeljenosti se je pristojno izreči pritožbeno sodišče.
Pritožba neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodna taksa ni bila plačana. S predloženimi dokazili namreč dolžnik izkaže plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 5. 7. 2019 (33,00 EUR), ki je bil glede na podatke spisa izdan v zvezi z dolžnikovo pritožbo zoper sklep z dne 1.7. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na premičnine. Izpodbijana odločitev pa se nanaša na pritožbo z dne 8. 7. 2019.
odločitev o stroških postopka - načelo uspeha v postopku - končni uspeh stranke v pravdi - uspeh pravdne stranke z obrestnim delom zahtevka in vpliv na odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov - akcesorna narava obresti - vrednost glavnega zahtevka
Odločitev o obrestnem delu zahtevka kot akcesorni terjatvi, ne more vplivati na končni uspeh strank v postopku. Delna zavrnitev obrestnega zahtevka ne predstavlja delnega uspeha toženca v sporu.