spolno nasilje - šikaniranje na delovnem mestu - izrek pogojne obsodbe - določitev kazni - poprava pisno izdelane sodbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - kršitev kazenskega zakona - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Izreku izpodbijane sodbe ni mogoče očitati nerazumljivosti in nasprotovanja samemu sebi zgolj zaradi tega, ker je v odločbi o kazenski sankciji sodišče prve stopnje enotno kazen v pogojni obsodbi izreklo in ne določilo. Sklep o popravi sodbe se izda le, kadar je podana neskladnost med izrekom pisno izdelane sodbe in izvirnikom, pri čemer do te situacije v obravnavani zadevi ni prišlo, saj si je sodišče prve stopnje s popravnim sklepom prizadevalo popraviti izrek pisno izdelane sodbe, katera se dejansko ujema z izvirnikom.
izvršitev odločbe o osebnih stikih - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnikovi ugovorni razlogi, zakaj se je odločil za samokaranteno, in razlogi glede bivanjskih razmer upnice, njene službe in njegova kritika glede skrbi za zdravje njunih otrok, še posebej mld. M., ne predstavljajo ugovorih razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
postopek v gospodarskih sporih - izdaja sodbe brez izvedbe naroka - neprerekana dejstva - nesporno dejansko stanje
V obravnavani zadevi je tožeča stranka, ki je pozivu sodišča, da tožbo dopolni (prvi odstavek 180. člena ZPP), sledila, izpolnila svoje trditveno in dokazno breme iz prvega odstavka 7. člena ZPP. Njene trditve in dokazi so postali del procesnega gradiva, o njih pa se je oziroma bi se morala nasprotna stranka po pozivu sodišča (drugi odstavek 286.a člena ZPP) izreči. Dolžnost stranke iz 212. člena ZPP, da se izjavi do trditvenega in dokaznega gradiva nasprotne stranke, je predpisana zato, da lahko sodišče presodi, ali mora glede dejstev, ki jih je zatrjevala posamezna stranka, izvajati dokaze. Priznana dejstva namreč ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člen ZPP).
Ker se v obravnavani zadevi (po podatkih spisa) tožena stranka v pravdnem postopku do trditvenega in dokaznega gradiva nasprotne stranke (sploh) ni izrekla (v ugovoru zoper sklep o izvršbi je navedla le, da zaradi neusklajenosti terjatev podaja ugovor neobstoja terjatve), je nespornost dejanskega stanja med strankama, ki je podlaga za uporabo prvega odstavka 488. člena ZPP, nastopila v posledici učinka domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP.
Opis dejanja tako vsebuje abstraktne zakonske znake (kar sicer niti ni nujna sestavina opisa dejanja v izreku sodbe), kot tudi subjektivni zakonski znak kaznivega dejanja grožnje, da je obdolženec dejanje storil zato, da bi oškodovanca "ustrahoval in vznemiril", pri čemer je ta zakonski znak razviden že iz opisa konkretnega dejanskega stanu. Ob navedenem je poudariti, da je potrebno abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja brati skupaj v medsebojni povezavi, pri čemer opisano obdolženčevo ravnanje ne vzdrži drugačne razlage od te, da se je oškodovanec počutil prestrašeno in ogroženo, iz preostalih konkretnih okoliščin (da se je obdolženec zapodil proti ograji in oškodovanca med tekom pozival, naj pride k njemu, da ga bo ubil), pa tudi da se je počutil vznemirjeno. V opisu dejanja so tako jasno navedena dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je zakonski znak "ustrahovanja in vznemirjanja" prepozna(ve)n.
Pomenska odprtost v določilih splošnih pogojev določenih pogojev "medsosedske oziroma prijateljske pomoči″. Določila 83. člena OZ in varstvo potrošnikov, narekujeta razlago v korist zavarovanca, posledično pa tudi v korist poškodovane tretje osebe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je namreč obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze. Take trditve pa je dolžnik podal, saj je glede na podatke spisa smiselno zatrjeval, da dolžniško upniško razmerje ne obstaja (zatrjeval je, da mu verodostojna listina ni znana ter zahteval, da upnik v pravdnem postopku svojo terjatev izkaže). Takšne ugovorne trditve pa so zadostile pravnemu standardu obrazloženosti ugovora. Pri razlagi določb o obrazloženosti ugovora je namreč treba upoštevati uravnoteženost položaja strank. Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba izkazovati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost ter opredeli temelj zahtevka, pri tem pa mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve na podlagi petega odstavka 41. člena ZIZ.
S pritožbenim vztrajanjem pri ugovornih trditvah o nezmožnosti plačila predmetne terjatve v času prestajanja zaporne kazni ter neobstoju likvidnega premoženja za plačilo terjatve, zaključka o neobrazloženosti ugovora dolžnik ne more izpodbiti, zato so te pritožbene trditve neutemeljene.
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/1, 142/2.. ZST-1 člen 14a, 14a/3.
rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - neplačilo sodne takse za pritožbo - vročanje - fikcija umika - osebna vročitev - nepravilna vročitev - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje bi moralo toženki vročiti osebno (po pravilih iz 142. člena ZPP) ne le sklep z dne 21. 1. 2020, s katerim je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse, pač pa tudi opozorilo o ponovnem teku roka za plačilo sodne takse. Tako plačilni nalog kot tudi sklep o predlogu za taksno oprostitev skupaj z opozorilom po tretjem odstavku 14.a člena ZST-1 pomenijo celoto, zaradi česar je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebni vročitvi.
ZTLR člen 54. ODZ paragraf 1460, 1464, 1479. ZPP člen 8, 212.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - varstvo stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje - dokazna ocena priče - dejanska uporaba poti - trajni travnik - vožnja - dokazovanje
Načeloma velja, da ob ugotovitvi, da se je služnostna pot uporabljala, niti ni bistven obstoj drugega dostopa do tožnikovih (gospodujočih) nepremičnin oziroma morebitne vožnje tožnika po tem drugem dostopu. Potrebnost in koristnost namreč nista pogoja za njeno priposestvovanje, pač pa bi bili pomembni pri presoji utemeljenosti tožbe za ukinitev služnosti.
prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - očitna pisna ali računska pomota
Ker je za popravo napak v imenih in drugih očitnih pisnih pomot pristojno sodišče prve stopnje (prvi odstavek 328. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), ne gre za pritožbeni razlog, o katerega utemeljenosti se je pristojno izreči pritožbeno sodišče.
ureditev stikov otroka s staršem - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - spremenjene okoliščine - sprememba odločitve o stikih - opredelitev obsega stikov - nova odmera preživnine
V postopku urejanja razmerij med staršema in mladoletnim otrokom je na prvem mestu korist otroka. Korist otroka in njegova želja nista sopomenki. Korist otroka je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem konkretnem primeru napolniti z vsebino, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Korist otroka ne zajema le korist do njegovega 18. leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Sodišče zato lahko ob tehtnih razlogih odloči tudi drugače, kot si želi otrok.
Prvostopenjsko sodišče z izpodbijano odločbo ni določilo skupnega starševstva, kot zmotno očitata obe stranki v pritožbah. Sodišče je z izpodbijano odločbo drugače uredilo režim stikov, ki sedaj potekajo tako, da je deklica pri vsakem od staršev en teden.
Spremenjen režim stikov (bistveno večji obseg stikov oziroma dejstvo, da deklica preživlja enako količino časa pri vsakemu od staršev) narekuje tudi novo odločitev o preživnini, ki jo sedaj na podlagi sklepa z 10. 4. 2009 plačuje le oče. Ker o preživnini še ni bilo odločeno, to ne more biti stvar pritožbenega preizkusa, ampak bo moralo prvostopenjsko sodišče o preživnini naprej odločiti.
ZPP člen 11, 11/1, 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZNP člen 37.
delitev solastnine - predlog za prekinitev postopka - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - ponovni predlog - zavrženje predloga - prepoved zlorabe pravic v postopku - nedopustno ravnanje - zloraba pravice - pravnomočno končan postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - res iudicata - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke - ničnost oporoke - istovetnost zahtevka - predhodno vprašanje
O vsebinsko enakem predlogu pritožnika za prekinitev postopka je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo, zato je njegov predlog utemeljeno zavrglo. Varstvo pravic pritožnika ni v sozvočju s pravnim interesom, ki ga zasleduje. Njegovo ravnanje presega še sprejemljivi način varstva pravic. Očitno je, da izkorišča procesni institut prekinitve postopka, da bi na ta način časovno odložil delitev solastnih nepremičnin.
predlog tretjega za odlog izvršbe - stavbna pravica - dom dolžnika
Pritrditi je sicer pritožnici, da so razlogi sodišča prve stopnje glede dejanskega stanu četrtega odstavka 71. člena ZIZ napačni, saj pritožnica pravilno izpostavlja, da ravno stavbna pravica predstavlja zgradbo samo in tako v konkretnem primeru tudi dom pritožnice, vendar pa je izpodbijano odločitev o zavrnitvi predlaganega odloga potrditi iz drugih razlogov.
Pritožba utemeljeno opozarja, da so razlogi sodišča prve stopnje glede izkazanosti verjetnosti terjatve napačni. Pritrditi je namreč pritožbenim trditvam, da je upnik zatrjeval obstoj terjatve iz naslova dogovora glede delitve dobička, ne pa glede prenosa nepremičnin. Utemeljeno zato pritožba sodišču prve stopnje očita, da je v zvezi z izkazanostjo verjetnosti terjatve sklicevanje na določbo 52. člena OZ materialnopravno zmotno, saj navedena določba OZ ureja obličnost pogodbe o prenosu nepremičnin.
osebno vročanje fizični osebi - vročilnica kot javna listina
Pravna ureditev osebnega vročanja tožbe po prvem odstavku 142. člena ZPP varuje pravico toženca do izjave v postopkih in pravico tožnika do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na drugi strani.
Za javne listine pa velja domneva (224. člen ZPP), da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa, torej tudi samo vročitev in datum vročitve.
Pritožba neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodna taksa ni bila plačana. S predloženimi dokazili namreč dolžnik izkaže plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 5. 7. 2019 (33,00 EUR), ki je bil glede na podatke spisa izdan v zvezi z dolžnikovo pritožbo zoper sklep z dne 1.7. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na premičnine. Izpodbijana odločitev pa se nanaša na pritožbo z dne 8. 7. 2019.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038955
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 269, 269/2, 269/2-2, 358, 358/1, 359, 359/1, 364, 364/4, 372, 372/1.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - načelo zakonitosti - civilnopravno razmerje - obljuba plačila - kršitev kazenskega zakona
Pritožba ima prav, ko opozarja, da v opisu dejanja navedene obljube obdolženca oškodovancu glede poplačila terjatev, po sprejeti sodni praksi, ne konkretizirajo zakonskega znaka preslepitve po prvem odstavku 228. člena KZ-1, ker je ta mogoča samo v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca tega dejanja morala biti izpolnjena, torej pred zapadlostjo posameznega izdanega računa oškodovane družbe. Navedeno pomeni, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije z zapadlostjo posameznega računa oziroma terjatve oškodovanca že dokončano, morebitno neplačilo in kasnejša izterjava in izmikanje le-temu, pa ne pomeni izvrševanja kaznivega dejanja v okviru zakonskega znaka "med izvrševanjem posla".
vročilnica kot javna listina - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Dolžnik zgolj s trditvami, da plačilnega naloga ni prejel, resničnosti iz javne listine izhajajočih dejstev ne more izpodbiti. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar kot že pojasnjeno samo z določno in s konkretiziranimi in izkazanimi razlogi za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je obdolženi lesene pilote, last oškodovanke, vzel z namenom, da si jih protipravno prilasti, kar je storil na način, da je iz njih izdelal mostičke. V razlogih sodbe (točka 11) je pravilno zapisalo, da je kaznivo dejanje tatvine dokončano, ko storilec z odvzemom stvari le to dobi v svojo posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, pri čemer ni potrebno, da bi obdolženi stvar odnesel iz prostora v katerem se nahaja, kakor tudi ni pomemben motiv, zakaj je to storil. Zadostuje protipravna prilastitev stvari, torej odtujitev tuje stvari, do katere obdolženi ni upravičen, kar pa je obdolženi izkazal s tem, ko je iz lesenih pilotov oškodovanke naredil lesene mostičke, torej pilotov ni le odstranil iz parcele v lasti oškodovanke in jih zložil na kup, kot je to v zagovoru navedel obdolženi temveč je z njimi razpolagal kot s svojimi. Na opisan način je lastninsko pravico oškodovanke dejansko kršil tako, da je oškodovanki de facto trajno onemogočil izvrševanje oblasti na svoji stvari. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ravnal s prilastitvenim namenom, in da je dokazan tudi subjektivni zakonski znak obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Prilastitev namreč pomeni, da storilec s stvarjo ravna, kakor da bi bil njen lastnik. To pa je obdolženi izkazal z že opisanim ravnanjem. Nad tujo stvarjo je pridobil fizično oblast proti volji dotedanjega imetnika in nosilca lastninske pravice, okoliščina, da je pilote, iz katerih je naredil mostičke, kasneje prav tako zložil na kup s preostalimi piloti, ki si jih je protipravno prilastil, pa po pravilni presoji sodišča prve stopnje ne vpliva na ugotovitev, da je z inkriminiranim dejanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 204. člena KZ-1. To je storil namreč šele, ko je bil zoper njega vložen obtožni predlog, piloti pa so za oškodovanko, kot je to izpovedala priča K., neuporabni, saj se nahajajo na dežju in trohnijo.
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 223, 266. ZTLR člen 54.
stvarna služnost hoje in vožnje - ugotovitev obstoja služnosti - stvarna služnost - priposestovanje služnosti - prenehanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje - priposestovalna doba - pravica stranke do izjavljanja - dokaz z izvedencem - izvedba dokaza z ogledom - dokazna ocena - pisne izjave prič - neposredno zaslišanje - prekluzija
Kršitev pravice do izjavljanja je sicer absolutna bistvena kršitev (po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), vendar je pri tem pomembno, kateri od strank je ta pravica kršena. Pomembne so namreč le tiste kršitve, s katerimi je bila odvzeta možnost izjavljanja stranki, ki vlaga pritožbo. To pa pomeni, da tožena stranka ne more uspešno uveljavljati, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z ogledom, ki ga je predlagala nasprotna stranka.