ustavitev izvršbe na denarna sredstva - sredstva na transakcijskem računu dolžnika - rubljiva sredstva
Pritrditi je sicer pritožbi, da iz obvestila organizacije za plačilni promet z dne 29. 6. 2020, ki ga je sodišče prejelo dne 2. 7. 2020 izhaja, da je predmetni sklep o izvršbi na 4. mestu za poplačilo, vendar pa iz podatkov spisa, konkretno iz obvestila organizacije za plačilni promet, ki ga je sodišče prejelo dne 1. 7. 2020 izhaja tudi, da ne obstajajo rubljiva sredstva skladno z drugim odstavkom 141. člena ZIZ.
Ker dejstvo, da je organizacija za plačilni promet predmetni sklep o izvršbi uvrstila na 4. mesto ne izključuje možnosti neobstoja rubljivih sredstev po drugem odstavku 141. člena ZIZ, saj mora dolžnikov dolžnik vsak prejeti sklep o izvršbi evidentirati, pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je organizacija za plačilni promet sodišče obvestila o obstoju okoliščin po drugem odstavku 141. člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je obdolženi lesene pilote, last oškodovanke, vzel z namenom, da si jih protipravno prilasti, kar je storil na način, da je iz njih izdelal mostičke. V razlogih sodbe (točka 11) je pravilno zapisalo, da je kaznivo dejanje tatvine dokončano, ko storilec z odvzemom stvari le to dobi v svojo posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, pri čemer ni potrebno, da bi obdolženi stvar odnesel iz prostora v katerem se nahaja, kakor tudi ni pomemben motiv, zakaj je to storil. Zadostuje protipravna prilastitev stvari, torej odtujitev tuje stvari, do katere obdolženi ni upravičen, kar pa je obdolženi izkazal s tem, ko je iz lesenih pilotov oškodovanke naredil lesene mostičke, torej pilotov ni le odstranil iz parcele v lasti oškodovanke in jih zložil na kup, kot je to v zagovoru navedel obdolženi temveč je z njimi razpolagal kot s svojimi. Na opisan način je lastninsko pravico oškodovanke dejansko kršil tako, da je oškodovanki de facto trajno onemogočil izvrševanje oblasti na svoji stvari. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ravnal s prilastitvenim namenom, in da je dokazan tudi subjektivni zakonski znak obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Prilastitev namreč pomeni, da storilec s stvarjo ravna, kakor da bi bil njen lastnik. To pa je obdolženi izkazal z že opisanim ravnanjem. Nad tujo stvarjo je pridobil fizično oblast proti volji dotedanjega imetnika in nosilca lastninske pravice, okoliščina, da je pilote, iz katerih je naredil mostičke, kasneje prav tako zložil na kup s preostalimi piloti, ki si jih je protipravno prilastil, pa po pravilni presoji sodišča prve stopnje ne vpliva na ugotovitev, da je z inkriminiranim dejanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 204. člena KZ-1. To je storil namreč šele, ko je bil zoper njega vložen obtožni predlog, piloti pa so za oškodovanko, kot je to izpovedala priča K., neuporabni, saj se nahajajo na dežju in trohnijo.
sodni register - vpis spremembe družbenika - prenos poslovnega deleža - univerzalno pravno nasledstvo - samostojni sodniški pomočnik - odločitev o pritožbi - pravni interes za pritožbo
Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je registrsko sodišče pritožbi zoper vpis novega družbenika P. d. o. o. ugodilo. Tak izrek je nejasen in pomanjkljiv, saj o predlogu subjekta vpisa kot predlagatelja vpisa spremembe družbenika P. d. o. o., registrsko sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločilo, na kar sta pravilno opozorila pritožnika A. Z. in J. Z., zato jima ni mogoče odreči pravnega interesa za izdajo odločitve, ki ne bo obremenjena z nejasnostjo in pomanjkljivostjo glede odločitve o predlogu za vpis. Sodnik registrskega sodišča je z izpodbijanim sklepom odločil o pritožbah zoper sklep sodniške pomočnice o vpisu spremembe družbenikov na podlagi drugega odstavka 11. člena ZSReg. Ker ZSReg nima določil o možnih odločitvah registrskega sodnika, je treba smiselno uporabiti določila 39. in 40. člena ZSReg o možnih rešitvah pritožb sodišča druge stopnje zoper sklepe registrskega sodišča.
Po tretjem odstavku 36. člena ZST-1 ima pravico do vrnitve takse tudi, kdor plača takso za pravno sredstvo in s tem pravnim sredstvom uspe, če ne obstaja dolžnost druge stranke ali udeleženca v postopku, da mu povrne takso za to pravno sredstvo. Ta določba stranki ne daje upravičenja do vračila takse za postopek na prvi stopnji, saj se nanaša na postopek s pravnim sredstvom. Do vrnitve sodne takse po navedeni določbi tudi ni upravičena stranka, ki bi ob pravočasni priglasitvi stroška v postopku lahko dosegla povrnitev takse od nasprotne stranke. Tožeča stranka bi lahko pravočasno, to je v 15 dneh od nastanka taksne obveznosti, uveljavljala povrnitev stroškov sodne takse od tožene stranke kot del pravdnih stroškov. Tega tožeča stranka ni storila, zato niso izpolnjeni pogoji za vrnitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00038002
ZICPES člen 76, 76/1, 76/2, 76/2-3. OZ člen 131, 197. ZPP člen 7, 212. ZVPSBNO člen 4, 16, 21, 21/1. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 29.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - premoženjska škoda - predpostavke odgovornosti - objektivna odgovornost - vzročna zveza - razmerje med pravdnima strankama - adekvatna vzročnost - verzijski zahtevek - kršitev pravic intelektualne lastnine - imetnik znamke - kršitelj - stroški skladiščenja - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo
Za uveljavljanje odškodninske odgovornosti države zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja morajo biti skladno z določili OZ in ZVPSBNO podane vse zakonsko predvidene predpostavke odškodninske odgovornosti kumulativno. Te so: nastala škoda, kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in vzročna zveza med škodo in kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Odgovornost države je, kot že pojasnjeno, ob izpolnjeni predpostavki kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja objektivna. Skladno z določilom 131. člena OZ je trditveno in dokazno breme glede nastanka in višine škode, kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter vzročne zveze med nastankom škode in kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na tožeči stranki (oškodovancu).
Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt tega razmerja (odgovorna oseba) dolžan povrniti povzročeno škodo drugemu subjektu (oškodovancu), drugi subjekt (oškodovanec) pa je upravičen zahtevati takšno povrnitev. Iz pojasnjenega izhaja, da lahko povrnitev škode zahteva le oseba, ki ji je škoda nastala in še to le v primeru, da so v konkretnem primeru v razmerju med odgovorno osebo (toženo stranko) in oškodovancem (tožečo stranko) izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti. Glede na navedeno je treba obstoj vzročne zveze med škodo in očitano kršitvijo presojati le v okviru razmerja med pravdnima strankama. Zato tožeča stranka z obširnimi pritožbenimi navedbami o obstoju zatrjevane vzročne zveze med očitano kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in stroški skladiščenja, ki bi, če ne bi nastali njej ampak kršiteljema, ne more uspeti.
Stroški skladiščenja blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine skladno z določilom prvega odstavka 76. člena ZICPES primarno bremenijo kršitelje teh pravic. Šele, če jih ti po pozivu carinskega organa ne poravnajo, lahko njihovo plačilo carinski urad zahteva od imetnika pravic. Če imetnik pravic plača te stroške carinskemu organu ima nasproti kršitelja pravic zahtevek na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi. Tožeča stranka bi tako morala povračilo plačanih stroškov skladiščenja najprej terjati od kršiteljev.
sodni register - začetek postopka po uradni dolžnosti - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - izbris družbenika iz sodnega registra - tujec - izbris po uradni dolžnosti - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP) - identifikacijski podatek - dovoljenost pritožbe - obvezne sestavine pritožbe - enotna matična številka občana (EMŠO)
Registrsko sodišče lahko v določenih primerih začne postopek tudi po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa, vendar samo, kadar tako določa zakon.
Za primer, kadar pri fizični osebi, ki je vpisana v sodnem registru kot družbenik d. o. o., po vpisu pride do spremembe identifikacijskih podatkov (in si niti ne uredi prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma kot tujec ne pridobi veljavne davčne številke, da bi se identifikacijski podatki lahko primerno povezali) noben zakon ne določa, da registrsko sodišče po uradni dolžnosti začne postopek (začasnega) izbrisa družbenika. Zato za izbris družbenice v konkretnem primeru niso bili podani zakonski pogoji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00041084
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZDR-1 člen 184, 184/1. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (2005) člen 6. Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb (2015) člen 4, 6.
Četudi bi bilo mogoče izvedencu iz varstva pri delu očitati nekoliko neprimeren odnos oziroma neprimerno, mestoma že tudi nekoliko žaljivo izražanje pri podaji odgovorov na pripombe tožene stranke in vrednostne sodbe v dopolnitvi izvedenskega mnenja, pa zgolj zaradi takšnega izražanja izvedenca, ki je bilo vsaj deloma izzvano tudi s strani tožene stranke v njenih pripombah, njegovo izvedensko mnenje še ni avtomatično nestrokovno, nepopolno ali nejasno, da ga sodišče pri svoji odločitvi ne bi moglo upoštevati.
Sam način izražanja izvedenca v izvedenskem mnenju in pridobivanje dodatne dokumentacije, za katero je izvedenec iz varstva pri delu, kot izhaja iz podatkov v spisu, predhodno pridobil tudi dovoljenje sodišča prve stopnje, tudi ne predstavljata takšnih okoliščin, ki bi vzbujala dvom v njegovo nepristranskost oziroma bi izkazovala njegovo pristranskost, ki bi terjala njegovo izločitev v skladu s 6. točko 70. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 247. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je, čeprav sicer samo pomivanje posode ni nobeno posebno delo, saj ga doma večinoma opravlja vsaka povprečna gospodinja vsak dan brez posebnih navodil, še zlasti v tem konkretnem primeru, ko gre za delo mladoletne osebe, pri kateri ni mogoče izhajati iz stališča, da ima dovolj izkušenj, pri presoji potrebno upoštevati, da takšno opravljanje dela doma in v dejavnosti ni primerljivo, predvsem ne iz vidika in področja varnosti in zdravja pri delu, saj že sama količina dnevno pripravljenih obrokov (400) ni podobna okoliščinam vsakodnevnega pomivanja posode v domačem okolju. Ob takšnem zaključku in ob dejanskih ugotovitvah, da je to delo v konkretnem primeru opravljala mladoletna tožnica šibke konstitucije, pritožbeno sodišče soglaša tudi z nadaljnjim zaključkom sodišča prve stopnje, da bi moral zavarovanec tožene stranke kot delodajalec v skladu s 6. členom Pravilnika o varovanju zdravja pri delu otrok tožnici zagotoviti tudi ustrezno usposabljanje, do česar pa glede na izvedene dokaze (izvedensko mnenje izvedenca iz varstva pri delu in zaslišanje tožnice) ni prišlo.
SPZ člen 153, 153/1. ZPP člen 133, 133/1, 318, 318/1, 318/1-1.
hipotekarna tožba - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe - fikcija vročitve - opustitev odgovora na tožbo - vročanje pravni osebi na sedežu družbe - oseba, pooblaščena za sprejem - delavec
Pravna oseba je dolžna poskrbeti, da ima na sedežu družbe vedno koga, ki dviguje poštne pošiljke in za samo pravilno vročitev tožbe ni relevantno dejstvo, ali je imela tožena stranka osebo pooblaščeno za zastopanje ali ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038289
ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja
Ker je sodišče prve stopnje poleg vsega navedenega povsem pravilno in razumno utemeljilo še, da bi obsojenka posebni pogoj lahko izpolnila iz pridobljene protipravne premoženjske koristi, ki jo je prejela s storjenim kaznivim dejanjem in da zato višina njene plače ter njeni stroški niti niso bistveni za presojo zmožnosti izpolnitve posebnega pogoja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
ZDR-1 v 75. členu določa, da če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Torej ZDR-1 ne zahteva podpisa nove pogodbe o zaposlitvi med delodajalcem prevzemnikom in delavcem.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik kršil pogodbene obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, pri čemer tudi ni bistveno, ali je tožnik oddelal delo. Bistveno je, da je delodajalcu zamolčal, da je v rednem delovnem službenem času opravljal delo za svoje podjetje.
Procesna določila ne dopuščajo tako široke razlage, po kateri bi bilo zahtevi po podpisanosti pritožbe zadoščeno že s tem, da so v glavi pritožbe navedeni podatki pooblaščenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00041172
KZ člen 267, 267/1. ZKP člen 18, 18/1, 18/2, 148, 148/2, 148/3.
jemanje podkupnine - dokazni postopek - prosta presoja dokazov - nedovoljen dokaz - informativni razgovor s policisti - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - dokaz, na katerega se sodba ne more opirati - zaslišanje priče - izpovedba priče
Glede na uveljavljeno načelo proste dokazne presoje iz 18. člena ZKP, sodišče ne sme opreti svoje odločitve na dokaze, ki so pridobljeni nezakonito. Med te sicer ne spadajo uradni zaznamki; ker to ni dokaz, ki bi ga bilo treba iz spisa izločiti, ni pa tudi dokaz, da bi se sodna odločba - obsodilna sodba smela nanj opirati, ker gre le za "pomožen dokaz", ki je s kasnejšo izpovedbo priče o vsebini le-tega, lahko potrjen ali ne. Prav izpovedba priče je potem predmet dokazne presoje, kar pomeni, da bo sodba lahko oprta na izpovedbo priče, ne pa na uradni zaznamek, v katerem je zapisano, kaj je ta oseba povedala ob informativnem razgovoru.
V skladu z določbo prvega odstavka tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.
ZDSS-1 člen 24.. ZUI člen 8, 8/4.. ZIPRS1415 člen 68, 68/2.
javni uslužbenec - napredovanje
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da se lahko teh šest let nanaša le na čas od uveljavitve Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba) dalje (24. 5. 2008), ne pa tudi na predhodno obdobje, saj naj bi to pomenilo nedopustno retrogradno uporabo Uredbe, kar pa ne drži. Določba o preteklem številu let že po sami vsebini nima zveze z vprašanjem retrogradne uporabe ali veljavnosti predpisa. Kot pravilno navaja pritožba, na napačnost stališča, da pretekla leta iz časa pred uveljavitvijo Uredbe niso upoštevana, kaže tudi prehodna določba 11. člena Uredbe, iz katere izhaja, da se napredovalno obdobje z dnem začetka uporabe te Uredbe ne prekine.
odločitev o pravdnih stroških - uspeh stranke v postopku - uspeh po temelju in višini - odmera odvetniških stroškov - vrednost točke
V skladu s 154. členom ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške (prvi odstavek). Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki del stroškov (drugi odstavek). V tem okviru se uspeh (lahko) upošteva ločeno po temelju in ločeno po višini.
Tudi v novejši sodni praksi se upoštevajo okoliščine primera, kar v primeru, ko je terjatev sporna tako po temelju kot po višini in v zvezi s temeljem poteka velik del dokaznega postopka, pomeni, da se (lahko) stroški odmerijo tudi po metodi, po kateri sodišče vrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.
ZPP člen 350, 350/2. SPZ člen 77, 77/1. ZNP člen 37.
določitev meje med nepremičninami - ureditev meje - javno dobro - zasebna lastnina - ureditev meje med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti - stanje v zemljiškem katastru - kriterij močnejše pravice - pravična ocena - sodna praksa - katastrski podatek - katastrska meja - izvedenec geodetske stroke - geodetska napaka - površina parcele - dobroverna lastniška posest - prepozna vloga
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je treba pri ureditvi meje med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru. Izjema od tega pravila je mogoča le v primeru napak ali pomanjkljivosti v katastru.
ZZK-1 člen 1, 11, 12, 13, 22. SPZ člen 18. ZD člen 216.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - identifikacijski znak nepremičnine - izrek sklepa - podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko v sklep o dedovanju ni vpisovalo, kaj v naravi predstavljajo nepremičnine, označene z ustreznimi identifikacijskimi znaki (parcelna številka in številka ter ime katastrske občine), saj to zadošča za identifikacijo nepremičnine. Sodišče izvede na podlagi sklepa o dedovanju vpis sprememb lastninske pravice v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti (primerjaj 216. člen ZD), zato mora sklep o dedovanju vsebovati podatke, ki so potrebni za vknjižbo. V zemljiško knjigo, ki je izvorna evidenca za podatke o lastništvu in drugih stvarnih pravicah na nepremičninah (primerjaj 1. člen ZZK-1 in 11. člen SPZ), se nepremičnine vpisujejo (le) z identifikacijskim znakom (primerjaj 12. člen ZZK-1). V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne in nekatere obligacijske pravice (13. člen ZZK-1) ter nekatera pravno pomembna dejstva (22. člen ZZK-1), ne pa tudi opis nepremičnine oziroma podatki o tem, kaj nepremičnina predstavlja v naravi. Za ugotavljanje teh dejstev je namenjen zemljiški kataster, vendar se ta dejstva ne vpisujejo (več) v zemljiško knjigo.
ZZK-1 člen 20.a, 40, 40/1-3, 124.. SPZ člen 256, 260, 262.
stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - izbris stavbne pravice - listina, ki je podlaga za izbris - odločba sodišča - izvedena pravica - zastavna pravica - soglasje imetnika pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice na podlagi 262. člena SPZ lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici in v takem primeru stavbna pravica na podlagi sodbe sodišča preneha ne glede na soglasje zastavnega upnika.
verzijski zahtevek - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - souporaba stanovanja - višina uporabnine - vlaganja v stanovanje - pobotni ugovor
Izhodišče verzijskega zahtevka za plačilo uporabnine, ki ga ima solastnik zoper drugega solastnika, je bistveno drugačno od primera, ko gre za neupravičeno uporabo s strani nelastnika.