KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038955
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 269, 269/2, 269/2-2, 358, 358/1, 359, 359/1, 364, 364/4, 372, 372/1.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - načelo zakonitosti - civilnopravno razmerje - obljuba plačila - kršitev kazenskega zakona
Pritožba ima prav, ko opozarja, da v opisu dejanja navedene obljube obdolženca oškodovancu glede poplačila terjatev, po sprejeti sodni praksi, ne konkretizirajo zakonskega znaka preslepitve po prvem odstavku 228. člena KZ-1, ker je ta mogoča samo v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca tega dejanja morala biti izpolnjena, torej pred zapadlostjo posameznega izdanega računa oškodovane družbe. Navedeno pomeni, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije z zapadlostjo posameznega računa oziroma terjatve oškodovanca že dokončano, morebitno neplačilo in kasnejša izterjava in izmikanje le-temu, pa ne pomeni izvrševanja kaznivega dejanja v okviru zakonskega znaka "med izvrševanjem posla".
ZFPPIPP člen 271, 271/1-1, 391, 391/2. ZZZDR člen 57, 57/1, 59, 59/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - objektivni element izpodbojnosti - subjektivni element izpodbojnosti - ožje povezana oseba - insolventnost - izpodbojnost - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - delitev dela skupnega premoženja - izvršba na zakončev delež na skupnem premoženju (nepremičnina) - oškodovanje upnikov - načelo enakosti upnikov
Odločilno je, ali je stečajni dolžnik razpolagal s svojim posebnim premoženjem in deležem na skupnem premoženju na način, da je bila vzpostavljena neekvivalenca pri prevzemanju pravic in obveznosti iz Sporazuma v njegovo škodo. Upnikom je namreč treba zagotoviti enake možnosti poplačila. In prav temu so namenjene določbe ZFPPIPP, ki dolžniku (po nastanku insolventnosti) nalagajo posebne zapovedi in prepovedi.
Dolžnikova insolventnost takrat, ko je bilo opravljeno izpodbojno pravo dejanje, je osnovni pogoj za njegovo izpodbojnost.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča sporna pripravljalna vloga izpolnjuje kriterije za pripravljalno vlogo, za katero je potrebno priznati 150 odv. točk in je ne obravnavati kot krajši dopis. Glede na vsebino pripravljalne vloge gre sicer res za enostavno pisanje sodišču, vendar je vloga razumljiva in obsega vse kar je potrebno, da se obravnava. Namenjena je pripravi ustne obravnave in se nanaša na zbiranje procesnega gradiva. Sama utemeljenost v tej pripravljalni vlogi podanih dokaznih predlogov pa je že stvar dokazne ocene.
PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNI REGISTER
VSL00038662
ZGD-1 člen 17, 23, 23/1, 23/2. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-c. ZSReg člen 19. ZNP-1 člen 42.
sodni register - tožba za opustitev uporabe in izbris firme - firma - firma (razlikovalni del) - blagovna znamka - zaščitena blagovna znamka - kršitev znamke - zmeda na trgu - zamenljiva podobnost - razlikovanje
Sicer drži, da beseda RED, ki jo povprečni potrošnik razume, ker je angleški jezik v Sloveniji prisoten do te mere, da je temu tako, ni močan distinktivni element v sestavini firme. Vendar se te besede ne sme ločiti od besede WISTTON. Zmotno je pritožbeno stališče, da je dopustno pri presoji podobnosti firme in znamke narediti izsek iz celotnega fantazijskega dela firme ozira črk firme subjekta vpisa in jo primerjati z blagovno znamko WINSTON.
Pri presoji podobnosti celotnega fantazijskega dela firme subjekta vpisa (WISTTONRED) z registriranimi znamkami nasprotnega udeleženca (Winston) in ne le dela fantazijskega dela firme, fantazijski del firme WISTTONRED že na prvi pogled vizualno, fonetično in pomensko ni podoben znamki WINSTON oziroma Winston. Zato sporna firma ne bo povzročila zmede na trgu, tudi ob dejstvu, da je potrošnik znamke Winston kadilec, katerega sodna praksa označuje kot nadpovprečno pozornega kupca svoje znamke cigaret.
Procesna določila ne dopuščajo tako široke razlage, po kateri bi bilo zahtevi po podpisanosti pritožbe zadoščeno že s tem, da so v glavi pritožbe navedeni podatki pooblaščenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00041172
KZ člen 267, 267/1. ZKP člen 18, 18/1, 18/2, 148, 148/2, 148/3.
jemanje podkupnine - dokazni postopek - prosta presoja dokazov - nedovoljen dokaz - informativni razgovor s policisti - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - dokaz, na katerega se sodba ne more opirati - zaslišanje priče - izpovedba priče
Glede na uveljavljeno načelo proste dokazne presoje iz 18. člena ZKP, sodišče ne sme opreti svoje odločitve na dokaze, ki so pridobljeni nezakonito. Med te sicer ne spadajo uradni zaznamki; ker to ni dokaz, ki bi ga bilo treba iz spisa izločiti, ni pa tudi dokaz, da bi se sodna odločba - obsodilna sodba smela nanj opirati, ker gre le za "pomožen dokaz", ki je s kasnejšo izpovedbo priče o vsebini le-tega, lahko potrjen ali ne. Prav izpovedba priče je potem predmet dokazne presoje, kar pomeni, da bo sodba lahko oprta na izpovedbo priče, ne pa na uradni zaznamek, v katerem je zapisano, kaj je ta oseba povedala ob informativnem razgovoru.
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - individualizacija denarne odškodnine - sodni izvedenec - Fischerjeva razvrstitev - objektivna pogojenost višine odškodnine - lahka telesna poškodba - zdravljenje - invalidnost
Tudi če se upoštevajo ugotovljene nevšečnosti med zdravljenjem (številni specialistični pregledi in posegi, nošnja mehke vratne ortoze en mesec) je odškodnina iz tega naslova previsoka. Sodna praksa ne dopušča prisoje tako visokega denarnega zneska odškodnine za lahke telesne poškodbe, ki niso povzročile trajnih hudih telesnih bolečin.
Potrebno je upoštevati, da je tožnik invalidski upokojenec (kar je posledica druge prometne nezgode iz leta 2011), zaradi česar so bile v precejšnji meri življenjske aktivnosti tožnika že prej zmanjšane.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038148
ZIZ člen 245c. ZSReg člen 39, 39-2.
zavarovanje denarne terjatve - vpis zastavne pravice v sodnem registru na poslovni delež dolžnika - obremenitev poslovnega deleža - namen zavarovanja terjatve - hitrost postopka - pogoji za vpis v register - podlaga za vpis v register - nepravnomočen sklep o zavarovanju
Pogoj za vpis zastavne pravice na poslovnem deležu v sodni register ni pravnomočen sklep o zavarovanju, kot to zmotno meni pritožnik. Namen zavarovanja upnikove denarne terjatve na ta način je v zagotovitvi učinkovite izvršbe. Da bi bil ta namen dosežen, zavarovanje pa učinkovito, terja hitro postopanje sodišča in izvedbo zavarovanja še pred pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju.
OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
prometna nezgoda - odškodninska odgovornost - teorije vzročnosti - teorija adekvatne vzročnosti - vzročna zveza - amputacija noge - doktrina eggshell skull - upoštevanje bolezenskega stanja oškodovanca - nov izvedenec - nepremoženjska škoda - odmera nepremoženjske škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - tuja pomoč in nega - pomoč družinskih članov
Za pravilno uporabo teorije o adekvatni vzročnosti je potrebno razlikovati dva sklopa vzročnih zvez, in sicer vzročno zvezo med dejanjem in škodnim dogodkom ter vzročno zvezo med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom nastale škode. V obravnavani zadevi ni sporna vzročna zveza med ravnanjem zavarovanke toženke in prometno nezgodo, v kateri je bil tožnik poškodovan. Sporna pa je vzročna zveza med škodnim dogodkom, prometno nesrečo in končnim obsegom škode (amputacija noge).
Po doktrini jajčne lupine (eggshell skull) se v razmerju do konkretnega obsega škode, v skladu z načelom popolne odškodnine, upošteva oškodovanec, kakršen je oziroma se po tej teoriji vzpostavlja odgovornost povzročitelja škode tudi za nepredvidljive oziroma težko predvidljive posledice njegovega ravnanja, ki nastanejo zaradi oškodovančevih posebnih lastnosti in občutljivih stanj.
odločitev o stroških pravdnega postopka - potrebnost stroškov za pravdo - uspeh s tožbo - odgovor na tožbo - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - obrazloženost odgovora na tožbo - narok za glavno obravnavo - zamudna sodba - oprostitev plačila stroškov
Vsi odmerjeni pravdni stroški so bili potrebni pravdni stroški (nagrada za tožbo, nagrada za tožnikovo prvo pripravljalno vlogo, nagrada za narok, odsotnost pooblaščenca tožnika iz pisarne ter kilometrina). Toženec je vložil obrazložen odgovor na tožbo.
ZZK-1 člen 1, 11, 12, 13, 22. SPZ člen 18. ZD člen 216.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - identifikacijski znak nepremičnine - izrek sklepa - podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko v sklep o dedovanju ni vpisovalo, kaj v naravi predstavljajo nepremičnine, označene z ustreznimi identifikacijskimi znaki (parcelna številka in številka ter ime katastrske občine), saj to zadošča za identifikacijo nepremičnine. Sodišče izvede na podlagi sklepa o dedovanju vpis sprememb lastninske pravice v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti (primerjaj 216. člen ZD), zato mora sklep o dedovanju vsebovati podatke, ki so potrebni za vknjižbo. V zemljiško knjigo, ki je izvorna evidenca za podatke o lastništvu in drugih stvarnih pravicah na nepremičninah (primerjaj 1. člen ZZK-1 in 11. člen SPZ), se nepremičnine vpisujejo (le) z identifikacijskim znakom (primerjaj 12. člen ZZK-1). V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne in nekatere obligacijske pravice (13. člen ZZK-1) ter nekatera pravno pomembna dejstva (22. člen ZZK-1), ne pa tudi opis nepremičnine oziroma podatki o tem, kaj nepremičnina predstavlja v naravi. Za ugotavljanje teh dejstev je namenjen zemljiški kataster, vendar se ta dejstva ne vpisujejo (več) v zemljiško knjigo.
ZDR-1 člen 33, 34, 36, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da odpovedni razlog ni utemeljen ne po 2. ne po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnik (ki je nazadnje dejansko delal pri toženki 26. 12. 2019) je 27. 12. 2019 s sms sporočilom obvestil delodajalca, da je od 27. 12. 2019 do nadaljnjega na bolniški. Pritožba brez podlage vztraja, da se je to sporočilo nanašalo le na čas do 31. 12. 2019, ne pa tudi na nadaljnje obdobje v januarju 2020. To, da je tožnik ob koncu decembra 2019 toženki v skladu s pravili s področja zdravstvenega zavarovanja (Navodilo o uresničevanju pravice zavarovancev do začasne zadržanosti od dela in do nadomestila plače) dostavil potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela za čas od 27. 12. 2019 do 31. 12. 2019 (pri čemer slednji datum v potrdilu ni bil opredeljen tudi kot zadnji dan zadržanosti, kar pomeni, da bolniški stalež ni bil zaključen), še ne utemeljuje sklepanja, da tožnik toženke ni ustrezno (27. 12. 2019) obvestil o svoji nadaljnji odsotnosti, kar pa že izključuje odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, prav tako pa izključuje tudi kršitev obvestilne dolžnosti po 36. členu ZDR-1 ter s tem povezan odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - pogojna obsodba - velika premoženjska korist - zakonski znak kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - zavrnilna sodba na II. stopnji
244. člen KZ, zakonski znak po drugem odstavku, opis kaznivega dejanja.
Zagovornik ima prav, da opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v obtožbi in izreku izpodbijane sodbe ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja po drugem odstavku 244. člena KZ, saj ni navedeno, da je obdolžencu šlo za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako premoženjsko korist ali drugemu povzroči tako premoženjsko škodo. Gre torej za specifičen in jasno določen zakonski znak, ki poleg samostojnega znaka velike premoženjske koristi ali velike premoženjske škode, pomeni kvalifikatorno obliko kaznivega dejanja po drugem odstavku 244. člena KZ. Opredeljuje namreč subjektivni znak obdolženčeve volje oziroma posebnega namena (motiviranega naklepa), da drugemu pridobi veliko premoženjsko korist ali povzroči veliko premoženjsko škodo. Ugotavljanje tega namena je predmet dokazne presoje sodišča, ugotovitve in zaključki v zvezi s tem pa obligatorni oziroma nujni sestavni del obrazložitve sodbe. Zato je ta zakonski znak nujni sestavni del opisa kaznivega dejanja v kvalificirani obliki po drugem odstavku 244. člena KZ, saj sicer opis ne zajema vseh zakonskih znakov tega kaznivega dejanja.
ZPP člen 350, 350/2. SPZ člen 77, 77/1. ZNP člen 37.
določitev meje med nepremičninami - ureditev meje - javno dobro - zasebna lastnina - ureditev meje med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti - stanje v zemljiškem katastru - kriterij močnejše pravice - pravična ocena - sodna praksa - katastrski podatek - katastrska meja - izvedenec geodetske stroke - geodetska napaka - površina parcele - dobroverna lastniška posest - prepozna vloga
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je treba pri ureditvi meje med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru. Izjema od tega pravila je mogoča le v primeru napak ali pomanjkljivosti v katastru.
sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine - učinek sodne poravnave
Sporazum, ki je vnesen v izrek sklepa o dedovanju, ima v vsem učinek sodne poravnave. Glede sklepanja sporazuma o delitvi in načinu delitve zapuščine se po 163. členu ZD v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, ki se nanašajo na sklepanje sodne poravnave.
Te procesne predpostavke pa v konkretnem primeru niso bile izpolnjene, saj dedni dogovor ni bil sklenjen pred sodiščem sodno na zapisnik in potrjen s podpisom pred sodnikom, niti ni sodnik strankam poslal predloga poravnave, s tem pa sporazum o delitvi zapuščine ni bil sklenjen na način, da bi imel značaj in učinek sodne poravnave.
ZDSS-1 člen 24.. ZUI člen 8, 8/4.. ZIPRS1415 člen 68, 68/2.
javni uslužbenec - napredovanje
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da se lahko teh šest let nanaša le na čas od uveljavitve Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba) dalje (24. 5. 2008), ne pa tudi na predhodno obdobje, saj naj bi to pomenilo nedopustno retrogradno uporabo Uredbe, kar pa ne drži. Določba o preteklem številu let že po sami vsebini nima zveze z vprašanjem retrogradne uporabe ali veljavnosti predpisa. Kot pravilno navaja pritožba, na napačnost stališča, da pretekla leta iz časa pred uveljavitvijo Uredbe niso upoštevana, kaže tudi prehodna določba 11. člena Uredbe, iz katere izhaja, da se napredovalno obdobje z dnem začetka uporabe te Uredbe ne prekine.
odločitev o pravdnih stroških - uspeh stranke v postopku - uspeh po temelju in višini - odmera odvetniških stroškov - vrednost točke
V skladu s 154. členom ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške (prvi odstavek). Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki del stroškov (drugi odstavek). V tem okviru se uspeh (lahko) upošteva ločeno po temelju in ločeno po višini.
Tudi v novejši sodni praksi se upoštevajo okoliščine primera, kar v primeru, ko je terjatev sporna tako po temelju kot po višini in v zvezi s temeljem poteka velik del dokaznega postopka, pomeni, da se (lahko) stroški odmerijo tudi po metodi, po kateri sodišče vrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.
verzijski zahtevek - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - souporaba stanovanja - višina uporabnine - vlaganja v stanovanje - pobotni ugovor
Izhodišče verzijskega zahtevka za plačilo uporabnine, ki ga ima solastnik zoper drugega solastnika, je bistveno drugačno od primera, ko gre za neupravičeno uporabo s strani nelastnika.
nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - davki in prispevki
Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je tožena stranka tožnika, ki je še februarju 2019 delal pri njej, brez ustrezne podlage nezakonito odjavila iz zavarovanja z 31. 1. 2019, zato je njegovemu zahtevku pravilno ugodilo.
Ker v postopku ne tožnik ne tožena stranka sodne razveze nista predlagala, sodišče prve stopnje pravilno ni odločalo o takem zahtevku.
Utemeljeno pa pritožba uveljavlja, da sodišče v delovnem sporu kot sporu med delavcem in delodajalcem ne odloča o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z njim dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, pač pa je ob izplačilu prejemka to stvar izplačevalca oziroma pristojnih davčnih organov (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018). V tem delu je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno.
ZZK-1 člen 20.a, 40, 40/1-3, 124.. SPZ člen 256, 260, 262.
stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - izbris stavbne pravice - listina, ki je podlaga za izbris - odločba sodišča - izvedena pravica - zastavna pravica - soglasje imetnika pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice na podlagi 262. člena SPZ lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici in v takem primeru stavbna pravica na podlagi sodbe sodišča preneha ne glede na soglasje zastavnega upnika.