zapuščinski postopek - pooblaščenec - obseg pooblastila - obseg odvetnikovega pooblastila - preklic pooblastila odvetniku - dedna izjava - prekoračitev pooblastila - veljavnost dedne izjave - zloraba zaupanja - izjava o sprejemu dediščine - članstvo v agrarni skupnosti
Ker je bila izjava dana v okviru veljavnega pooblastila, velja enako, kot če bi jo podal pritožnik sam, pri čemer morebiten drugačen dogovor med njim in odvetnikom (to je v njunem notranjem razmerju), oziroma njegova morebitna kršitev s strani odvetnika, na to nima nobenega vpliva. Sodišče takšnih morebitnih kršitev notranjega razmerja ne more upoštevati in so lahko zgolj stvar urejanja razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00038754
ZPotK-2 člen 20, 22. OZ člen 14, 28. ZPP člen 214, 214/1. ZPSto-2 člen 41, 41/2.
pogodba o potrošniškem kreditu - kršitev kreditne pogodbe - neplačilo obroka kredita - odstop od kreditne pogodbe - poziv na plačilo - izjava o odstopu - odstopna pravica - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - obvestilo o odstopu - primeren dodaten rok za odstop - razdrtje pogodbe - oblikovalno upravičenje - oblikovalna pravica - enostransko oblikovalno upravičenje - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - domneva priznanja dejstev - učinek domneve priznanja dejstev
Stranka učinek domneve priznanja iz prvega odstavka 214. člena ZPP lahko prepreči z izjavo, da dejstva ne pozna, vendar to velja le, če gre za dejstvo, ki se ne nanaša na ravnanje stranke ali na njeno zaznavanje. Pri tem izjave o nevednosti ni mogoče vrednotiti ločeno od zahteve po informiranosti. Stranka si mora, če z določenimi dejstvi ni seznanjena, priskrbeti določene informacije, če je pri tem neuspešna, pa navesti razlog za neuspeh.
Odstopna izjava je brezoblična in če ni podana že pred pravdo ali izvršbo, se kot obvestilo o odstopu šteje vložitev tožbe ali predloga za izvršbo.
V petem odstavku 12. člena podizvajalske pogodbe med R., d. o. o. in V. d. d. z dne 22. 9. 2015 (ki je skladno z drugim odstavkom njenega 8. člena ter četrtim odstavkom 7. člena izvajalske pogodbe (med R., d. o. o. in toženo stranko) z dne 22. 9. 2015 tudi sestavni del slednje) je povsem jasno in nedvoumno določeno, da bo zadržanih 5 % zneskov po situacijah naročnik (t. j. tožena stranka) plačal podizvajalcu (V. d. d.) najpozneje v 30 dneh od datuma uspešno opravljenega prevzema del (oziroma podpisa zapisnika o primopredaji pogodbenih del) in dostave garancije banke ali zavarovalnice za odpravo napak v garancijskem roku, poplačilu skupnih stroškov, ki so vezani na podizvajalca in izplačilu zadržanega zneska s strani naročnika. Navedeni pogoji za sprostitev zadržanih sredstev so torej določeni kumulativno. Že odsotnost enega pomeni, da tožena stranka zadržanih sredstev (še) ni dolžna plačati. Med strankama ni sporno, da podizvajalec V. d. d. navedene garancije za odpravo napak izvajalcu R., d. o. o. (še) ni izročil.
Podizvajalec zaradi unovčenja garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ne more biti glede izplačila zadržanih sredstev v boljšem položaju, kot če bi vsa pogodbena dela opravil v celoti, kakovostno in pravočasno. Ker torej že obravnavani kumulativno določen pogodbeni pogoj za izplačilo zadržanih sredstev ni podan, tožena stranka vtoževanega zneska na tej (pogodbeni) podlagi ni dolžna plačati tožeči stranki, neprijava terjatve izvajalca R., d. o. o., povezane z garancijo za odpravo napak, v stečajni postopek nad podizvajalcem V. d. d., pa na to ne vpliva.
Ker pogoji za izplačilo zadržanih sredstev po podizvajalski pogodbi niso izpolnjeni, posledično tudi ni moč govoriti o zapadlosti te terjatve podizvajalca do izvajalca kot enega od kumulativno določenih pogojev za neposredno plačilo podizvajalcem v skladu z določbo 631. člena OZ.
Volja izvajalca za pripoznanje podizvajalčeve terjatve mora biti nesporno izkazana, domnevana volja za pripoznanje namreč ne zadošča. V obravnavanem primeru pa iz dopisa z dne 5.10.2018 in delilnika zadržanih sredstev z dne 22.11.2018 omenjenega izvajalca celo izrecno izhaja, da plačilu zadevne terjatve podizvajalcu nasprotuje.
Ko je izvršba že opravljena, lahko dolžnik predlaga sodišču naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, če je upnik prejel več kot znaša njegova terjatev.
PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNI REGISTER
VSL00038662
ZGD-1 člen 17, 23, 23/1, 23/2. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-c. ZSReg člen 19. ZNP-1 člen 42.
sodni register - tožba za opustitev uporabe in izbris firme - firma - firma (razlikovalni del) - blagovna znamka - zaščitena blagovna znamka - kršitev znamke - zmeda na trgu - zamenljiva podobnost - razlikovanje
Sicer drži, da beseda RED, ki jo povprečni potrošnik razume, ker je angleški jezik v Sloveniji prisoten do te mere, da je temu tako, ni močan distinktivni element v sestavini firme. Vendar se te besede ne sme ločiti od besede WISTTON. Zmotno je pritožbeno stališče, da je dopustno pri presoji podobnosti firme in znamke narediti izsek iz celotnega fantazijskega dela firme ozira črk firme subjekta vpisa in jo primerjati z blagovno znamko WINSTON.
Pri presoji podobnosti celotnega fantazijskega dela firme subjekta vpisa (WISTTONRED) z registriranimi znamkami nasprotnega udeleženca (Winston) in ne le dela fantazijskega dela firme, fantazijski del firme WISTTONRED že na prvi pogled vizualno, fonetično in pomensko ni podoben znamki WINSTON oziroma Winston. Zato sporna firma ne bo povzročila zmede na trgu, tudi ob dejstvu, da je potrošnik znamke Winston kadilec, katerega sodna praksa označuje kot nadpovprečno pozornega kupca svoje znamke cigaret.
zahteva za izločitev sodnika - uporaba jezika v postopku - preiskovalni postopek - pravno sredstvo
Podobno kot predsednica sodišča tudi sodišče druge stopnje opozarja, da ni mogoče enačiti okoliščin, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti iz 6. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot predmetom zahteve za izločitev sodnika, z okoliščinami, ki so predmet drugega pravnega sredstva in o katerem odloča drug stvarno pristojen sodnik oziroma senat sodišča, ki sodi v zadevi.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nujno sosporništvo - pripoznava zahtevka - pravni interes za pritožbo
Sodišče izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni pogoji iz člena 318 ZPP.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo določbo člena 196 ZPP, saj je drugotožena stranka z vlogo z dne 24. 1. 2020 pripoznala še preostale tožbene zahtevke ter navajala, da jih je dejansko pripoznala že v vlogi z dne 19. 6. 2019. Pravni interes za izpodbijanje zamudne sodbe, ker je tožbeni zahtevek pripoznal in je sodišče izdalo zamudno sodbo, bi tako imel s takšnimi razlogi kot jih navaja prvotoženec v pritožbi, drugotoženec, ki pa pritožbe ni podal. Za prvotoženo stranko in s tem tudi za drugotoženo stranko kot nujna sospornika pa so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe in se tako pripoznava tožbenega zahtevka drugotožene stranke ni mogla raztezati na zamujeno dejanje prvotožene stranke, ki odgovora na tožbo ni podala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo določbe člena 196 ZPP in pritožba v tem delu ni utemeljena.
verzijski zahtevek - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - souporaba stanovanja - višina uporabnine - vlaganja v stanovanje - pobotni ugovor
Izhodišče verzijskega zahtevka za plačilo uporabnine, ki ga ima solastnik zoper drugega solastnika, je bistveno drugačno od primera, ko gre za neupravičeno uporabo s strani nelastnika.
popravni sklep - brezplačna pravna pomoč - odločitev o pravdnih stroških
Ker pooblaščenec tožeče stranke ni odstopil od odobrene brezplačne pravne pomoči, kar potrjuje poizvedba službe za BPP, je sodišče pravilno ugotovilo, da je pooblaščenec uveljavil brezplačno pravno pomoč. Pravilna je tako poprava sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu o tem komu je toženec dolžan povrniti stroške postopka in posledično tudi o višini le-teh.
nadomestilo za invalidnost - prijava na zavodu za zaposlovanje - materialni prekluzivni rok
ZPIZ-2 v 88. členu določa, da lahko zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, pravico do delnega nadomestila pridobi le, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ali po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja, prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Opustitev prijave pri zavodu za zaposlovanje v predpisanem 30-dnevnem roku ima za posledico, da pravice ni mogoče priznati, saj gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katere ugasne tudi pravica.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00084583
KZ-1 člen 48, 48/1, 324, 324/1, 324/1-1.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - določitev kazni
Stopnjo alkoholiziranosti je sodišče prve stopnje obdolženki upoštevalo pri izreku stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila, vendar je pri tehtanju, ali naj to kazen izreče ali določi, dalo prednost temu, da je obdolženka dobila zaposlitev v Avstriji in da bo s tem v zvezi lahko poravnala tudi naloženo denarno kazen ter imela sredstva za svojo eksistenco, še ob tem, ko v Avstrijo brez lastnega prevoza ne more. Če se temu doda še dejstvo, da je obdolženka storitev očitanega kaznivega dejanja priznala, da je nekaznovana in da je prav zaradi "nezgode" izgubila zaposlitev, ker je bila sama hudo telesno poškodovana, je povsem pravilna prvostopna odločitev, da bo prav daljša preizkusna doba, in sicer štiri leta, ob določeni stranski kazni obdolženki velik "opomin", da v takem stanju v bodoče ne bo več vozila, ob tem, ko bo na cesti z vozilom skoraj vsak dan.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41.
izvedensko mnenje
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 41. členu Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki jasno opredeljuje opravila ter zneske nagrad in stroškov, ki jih je mogoče priznati sodnim izvedencem za ustne izvide in mnenja na obravnavi. Sodnemu izvedencu tako za ustno podajo zahtevnega izvida in mnenja pripada 153,00 EUR (prvi odstavek), za podajanje takšnega mnenja za vsake začete pol ure nadaljnjih 38,00 EUR (drugi odstavek), za čas čakanja na narok na sodišču pa za vsake začete pol ure čakanja po 11,00 EUR (tretji odstavek).
Tudi po oceni pritožbenega sodišča sporna pripravljalna vloga izpolnjuje kriterije za pripravljalno vlogo, za katero je potrebno priznati 150 odv. točk in je ne obravnavati kot krajši dopis. Glede na vsebino pripravljalne vloge gre sicer res za enostavno pisanje sodišču, vendar je vloga razumljiva in obsega vse kar je potrebno, da se obravnava. Namenjena je pripravi ustne obravnave in se nanaša na zbiranje procesnega gradiva. Sama utemeljenost v tej pripravljalni vlogi podanih dokaznih predlogov pa je že stvar dokazne ocene.
delna sodba - povečanje zapustnikovega premoženja - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - vlaganje v nepremičnino zapustnika - vlaganja v zapustnikovo premoženje - izločitveni zahtevek - skupno pridobivanje - skupno delovanje več oseb - dokazno breme - pomoč zapustniku - dedna odpravljenost - dedni dogovor - posebno premoženje - darilna pogodba - nujni delež - izplačilo nujnega deleža
Bistveno za dejanski stan iz 32. člena ZD je, da gre za skupno delovanje oziroma pridobivanje (prednika in potomca), ki rezultira v povečanju oziroma ohranitvi zapustnikovega premoženja, oziroma da gredo vlaganja (tudi) v korist zapustnika, ne pa da večji del vlaganj koristi potomcu, pri čemer situacija, kot je konkretna, da naj bi tožnica na prej omenjeni (zapustničini) parceli zase in svojo družino zgradila novo hišo (v soglasju/dovoljenjem zapustnice, s katero je bila glede nepremičnine (parcele) sklenjena darilna pogodba), v ta (pravni) okvir ne sodi.
rok za ugovor - rok za plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
V izvršilnem postopku je na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZIZ treba vložiti pritožbo in ugovor v 8 dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Za ugovor zoper sklep o izvršbi v zakonu ni določeno drugače, zato je rok 8 dni. Tudi sodna taksa za ugovor mora biti plačana najpozneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse, kar določa drugi odstavek 29.b člena ZIZ.
ZUPJS člen 42, 42/2, 42a, 42b, 44.. ZSVarPre člen 36, 36/6.
subvencija neprofitne najemnine
Za odločitev v zadevi je torej bistvena ugotovitev, kdaj je prišlo do spremembe, ki vpliva na samo pravico do subvencije najemnine. S tem v zvezi je tako potrebno razčistiti, kdaj se je tožnica preselila na nov naslov.
sodni register - začetek postopka po uradni dolžnosti - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - izbris družbenika iz sodnega registra - tujec - izbris po uradni dolžnosti - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP) - identifikacijski podatek - dovoljenost pritožbe - obvezne sestavine pritožbe - enotna matična številka občana (EMŠO)
Registrsko sodišče lahko v določenih primerih začne postopek tudi po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa, vendar samo, kadar tako določa zakon.
Za primer, kadar pri fizični osebi, ki je vpisana v sodnem registru kot družbenik d. o. o., po vpisu pride do spremembe identifikacijskih podatkov (in si niti ne uredi prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma kot tujec ne pridobi veljavne davčne številke, da bi se identifikacijski podatki lahko primerno povezali) noben zakon ne določa, da registrsko sodišče po uradni dolžnosti začne postopek (začasnega) izbrisa družbenika. Zato za izbris družbenice v konkretnem primeru niso bili podani zakonski pogoji.
ZZVZZ člen 25, 25/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103, 103/1, 103/2.
povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik, ki opravlja zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije - nujno zdravljenje
Med strankama je nesporno, da lahko zavarovanci uveljavljajo zdravstvene storitve na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le pri izvajalcih, s katerimi ima toženec sklenjene pogodbe, o čemer se je že izreklo pritožbeno kot Vrhovno sodišče RS. Slednje je med strankama nesporno. Sporno pa je, ali je mogoče operativni poseg, kot je bil izveden pri tožeči stranki, opredeliti kot izjemo od zgoraj omenjenega načela kritja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Izjema so lahko le storitve nujne medicinske pomoči in nujnega zdravljenja ter neodložljive zdravstvene storitve z drugim odstavkom 25. člena ZZVZZ in 103. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Definicijo nujnega zdravljenja določa drugi odstavek 25. člena ZZVZZ, ki obsega neodložljive zdravstvene storitve oživljanja, ohranitve življenja in preprečitve poslabšanja zdravstvenega stanja obolelega in poškodovanega. Nujno zdravljenje presoja osebni zdravnik oziroma pristojna zdravniška komisija v skladu s splošnim aktom zavoda, natančneje definicijo nujne medicinske pomoči določa prvi odstavek 103. člena Pravil. Nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene storitve pa vključujejo takojšnje zdravljenje po nudenju nujne medicinske pomoči, v kolikor je to potrebno za oskrbo ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij, med drugim tudi pri zdravljenju zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo in še nekatera druga stanja, ki jih je povzelo sodišče prve stopnje iz drugega odstavka 103. člena Pravil.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00040698
ZSSloV člen 41.. ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.
vojak - misija - neizrabljen tedenski počitek
Sodišče prve stopnje je na podlagi pričanja tožnika in prič pravilno zaključilo, da je tožnik kot vodja skupine, vodja patrulje in vodja varovanja bil bolj obremenjen od ostalih pripadnikov, vendar pa je največjo težo, zakaj verjame tožniku, da ni koristil tedenskega počitka (navedenega v evidencah), dalo predvsem izvajanju nalog vodnega zaupnika. Tožniku je verjelo, da zaradi svojih zadolžitev ni mogel koristiti tedenskega počitka.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno izhajalo iz 156. člena ZDR-1, ki določa, da ima delavec v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Če mora zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu. Pravilno je upoštevalo, da pravico do tedenskega počitka ureja tudi ZObr, ki v drugem odstavku 97.f člena določa, da ima delavec v obdobju sedmih zaporednih delovnih dni poleg pravice do dnevnega počitka, praviloma tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.
odločitev o stroških pravdnega postopka - potrebnost stroškov za pravdo - uspeh s tožbo - odgovor na tožbo - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - obrazloženost odgovora na tožbo - narok za glavno obravnavo - zamudna sodba - oprostitev plačila stroškov
Vsi odmerjeni pravdni stroški so bili potrebni pravdni stroški (nagrada za tožbo, nagrada za tožnikovo prvo pripravljalno vlogo, nagrada za narok, odsotnost pooblaščenca tožnika iz pisarne ter kilometrina). Toženec je vložil obrazložen odgovor na tožbo.