ZD člen 28, 28/5, 30, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1. ZPP člen 181, 181/1.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - manj verjetna pravica - darilna pogodba - darilo - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - obračunska vrednost zapuščine - izračun nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - ugotovitvena tožba - oblikovanje tožbenega zahtevka
Obseg darila in njegova vrednost sta dejstvi, ki sta sporni in od katerih je odvisna velikost (oziroma vrednost) zakonitega in s tem tudi nujnega deleža obeh dedinj, pa tudi pravica zahtevati dopolnitev morebiti prikrajšanega nujnega deleža.
Iz določbe prvega odstavka 213. člena ZD ne izhaja, da je treba v primerih, ko dedič uveljavlja nujni delež, na pravdo praviloma napotiti tega dediča. Taka napotitev sicer ni izključena, a je odvisna od vrste spora, predvsem pa od presoje, pravica katerega od dedičev je bolj ali manj verjetna.
Ne glede na to, da ZD napotuje na pot pravde, ko so sporna tudi druga dejstva (tak je tudi konkreten primer), bo morala napotena dedinja tožbo formulirati tako, da bo zahtevala ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja, ki temelji na tistem spornem dejstvu, ki je bilo v zapuščinskem postopku sporno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00037897
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZFPPIPP člen 132, 244, 244/1, 245, 245/1, 245/2, 251, 301, 383. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 339, 339/2, 339/2-8.
začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - pravne posledice začetka stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj osebi v stečaju - vročanje stečajnemu upravitelju - nepravilna vročitev sodnega pisanja - kršitev pravice do izjave - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje pravdnega postopka - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - nadaljevanje postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev
Ker drži pritožbena trditev, da je sodišče plačilni nalog z dne 21. 5. 2020, to je že po objavljenem oklicu o začetku stečajnega postopka, vročalo dolžniku po njegovem pooblaščencu, ki je dolžnika zastopal lahko le do uvedbe pravnih posledic stečajnega postopka, namesto stečajnemu upravitelju, vročitev plačilnega naloga ni bila pravilna, posledično pa tudi niso mogle nastopiti pravne posledice zaradi neplačila sodne takse, ki jih predvideva peti odstavek 29.b člena ZIZ.
Pravne posledice iz 132. člena ZFPPIPP, na katere se sklicuje pritožnik v pritožbi, je treba uporabiti le za primer, ko je izvršilni postopek že v fazi opravljanja izvršbe ne pa tudi, ko je zadeva še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga.
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče izda hkrati tudi plačilni nalog, dolžnik pa je vložil ugovor, s katerim je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbijal v celoti in ker o ugovoru še ni pravnomočno odločeno, sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen in se izvršba tudi še ne opravlja. Postopek je tako še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga.
Ker sta v postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine združena tako izdaja plačilnega naloga kot tudi dovolitev izvršbe, je to potrebno upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah postopka insolventnosti nad insolventnim dolžnikom. Glede na navedeno sodišče prve stopnje o prekinitvi izvršilnega postopka pravilno ni odločilo na podlagi določbe 132. člena ZFPPIPP, temveč prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
O razmerju med določbo 208. člena ZPP in 301. člena ZFPPIPP se je sodna praksa že izrekla, med drugim tudi Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 403/2010. Tako je zapisano, da pravna razlaga določb 301. člena ZFPPIPP narekuje sklep, da ZFPPIPP kot kasnejši predpis ni derogiral določbe prvega odstavka 208. člena ZPP in da se postopek lahko nadaljuje tudi s prevzemom s strani stečajnega upravitelja, vendar razlaga določb 301. člena ZFPPIPP določa le časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. Nadaljuje pa se lahko šele po objavi sklepa o preizkusu terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00038754
ZPotK-2 člen 20, 22. OZ člen 14, 28. ZPP člen 214, 214/1. ZPSto-2 člen 41, 41/2.
pogodba o potrošniškem kreditu - kršitev kreditne pogodbe - neplačilo obroka kredita - odstop od kreditne pogodbe - poziv na plačilo - izjava o odstopu - odstopna pravica - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - obvestilo o odstopu - primeren dodaten rok za odstop - razdrtje pogodbe - oblikovalno upravičenje - oblikovalna pravica - enostransko oblikovalno upravičenje - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - domneva priznanja dejstev - učinek domneve priznanja dejstev
Stranka učinek domneve priznanja iz prvega odstavka 214. člena ZPP lahko prepreči z izjavo, da dejstva ne pozna, vendar to velja le, če gre za dejstvo, ki se ne nanaša na ravnanje stranke ali na njeno zaznavanje. Pri tem izjave o nevednosti ni mogoče vrednotiti ločeno od zahteve po informiranosti. Stranka si mora, če z določenimi dejstvi ni seznanjena, priskrbeti določene informacije, če je pri tem neuspešna, pa navesti razlog za neuspeh.
Odstopna izjava je brezoblična in če ni podana že pred pravdo ali izvršbo, se kot obvestilo o odstopu šteje vložitev tožbe ali predloga za izvršbo.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038148
ZIZ člen 245c. ZSReg člen 39, 39-2.
zavarovanje denarne terjatve - vpis zastavne pravice v sodnem registru na poslovni delež dolžnika - obremenitev poslovnega deleža - namen zavarovanja terjatve - hitrost postopka - pogoji za vpis v register - podlaga za vpis v register - nepravnomočen sklep o zavarovanju
Pogoj za vpis zastavne pravice na poslovnem deležu v sodni register ni pravnomočen sklep o zavarovanju, kot to zmotno meni pritožnik. Namen zavarovanja upnikove denarne terjatve na ta način je v zagotovitvi učinkovite izvršbe. Da bi bil ta namen dosežen, zavarovanje pa učinkovito, terja hitro postopanje sodišča in izvedbo zavarovanja še pred pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju.
ZDR-1 člen 6, 85, 87, 87/2, 88, 89, 89/1, 89/1-2, 89/2.. ZDR člen 88/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - starejši delavec - neenaka obravnava - doseganje pričakovanih delovnih rezultatov
Na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka postopek spremljanja in ocenjevanja tožnikovega dela izvedla korektno in skladno z določili kolektivne pogodbe, ter da sta bili glede na tožnikove rezultate v tem obdobju negativni oceni dela utemeljeni, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je za podajo odpovedi obstajal zakonit razlog.
Četudi je tožena stranka tožniku v okviru optimizacije poslovanja, ki jo je na ravni celotne družbe izvedla, ponudila možnost odhoda iz družbe z odpravnino in odškodnino zaradi izgube zaposlitve, to ne pomeni, da je bil razlog za podajo izpodbijane odpovedi le fiktiven.
zapuščinski postopek - pooblaščenec - obseg pooblastila - obseg odvetnikovega pooblastila - preklic pooblastila odvetniku - dedna izjava - prekoračitev pooblastila - veljavnost dedne izjave - zloraba zaupanja - izjava o sprejemu dediščine - članstvo v agrarni skupnosti
Ker je bila izjava dana v okviru veljavnega pooblastila, velja enako, kot če bi jo podal pritožnik sam, pri čemer morebiten drugačen dogovor med njim in odvetnikom (to je v njunem notranjem razmerju), oziroma njegova morebitna kršitev s strani odvetnika, na to nima nobenega vpliva. Sodišče takšnih morebitnih kršitev notranjega razmerja ne more upoštevati in so lahko zgolj stvar urejanja razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem.
sodni register - vpis spremembe družbenika - prenos poslovnega deleža - univerzalno pravno nasledstvo - samostojni sodniški pomočnik - odločitev o pritožbi - pravni interes za pritožbo
Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je registrsko sodišče pritožbi zoper vpis novega družbenika P. d. o. o. ugodilo. Tak izrek je nejasen in pomanjkljiv, saj o predlogu subjekta vpisa kot predlagatelja vpisa spremembe družbenika P. d. o. o., registrsko sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločilo, na kar sta pravilno opozorila pritožnika A. Z. in J. Z., zato jima ni mogoče odreči pravnega interesa za izdajo odločitve, ki ne bo obremenjena z nejasnostjo in pomanjkljivostjo glede odločitve o predlogu za vpis. Sodnik registrskega sodišča je z izpodbijanim sklepom odločil o pritožbah zoper sklep sodniške pomočnice o vpisu spremembe družbenikov na podlagi drugega odstavka 11. člena ZSReg. Ker ZSReg nima določil o možnih odločitvah registrskega sodnika, je treba smiselno uporabiti določila 39. in 40. člena ZSReg o možnih rešitvah pritožb sodišča druge stopnje zoper sklepe registrskega sodišča.
SPZ člen 153, 153/1. ZPP člen 133, 133/1, 318, 318/1, 318/1-1.
hipotekarna tožba - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe - fikcija vročitve - opustitev odgovora na tožbo - vročanje pravni osebi na sedežu družbe - oseba, pooblaščena za sprejem - delavec
Pravna oseba je dolžna poskrbeti, da ima na sedežu družbe vedno koga, ki dviguje poštne pošiljke in za samo pravilno vročitev tožbe ni relevantno dejstvo, ali je imela tožena stranka osebo pooblaščeno za zastopanje ali ne.
OZ člen 65, 65/1, 104, 104/1, 105, 105/2, 105/3. ZDPN-2 člen 16, 16/1.
predpogodba - pogodba - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - razdrtje pogodbe - ara - vračilo are - davek na promet nepremičnin - zakonite zamudne obresti
Prvi odstavek 16. člena ZDPN-2 določa, da če se pogodba o prenosu nepremičnine, o finančnem najemu nepremičnine ali o ustanovitvi oziroma prenosu stavbne pravice razdre, preden je opravljen prenos na novega pridobitelja, ali jo sodišče izreče za neveljavno, lahko davčni zavezanec zahteva, da se odločba o odmeri prometnega davka odpravi in da se mu prometni davek, če je bil plačan, vrne. Zakon torej ne zahteva sporazumnega razdrtja in vračila DPN ne pogojuje s predložitvijo podpisanih izjav vseh strank pogodbe. Pogodba je lahko razdrta tudi na podlagi zakona (kot je bila v konkretnem primeru) in v tem primeru zadostuje obvestilo drugi pogodbeni stranki, zavezanec pa mora v davčnem postopku dokazati zatrjevano razdrtje pogodbe. Če ne gre za sporazumno razvezo pogodbe nenazadnje tudi ni logično pričakovati, da bo kupec to podpisal.
zastavna pravica na nepremičnini - zavarovanje davčnega dolga z zastavno pravico na nepremičnini - ugovor dolžnika - obrazloženost ugovora - omejitev dovoljene izvršbe na nekatera sredstva oziroma predmete - smiselna uporaba
Dolžnik je tisti, ki v ugovornem postopku nosi trditveno in tudi dokazno breme za razloge, ki preprečujejo zavarovanje.
Predlog dolžnika za zavarovanje terjatve upnika na drugi nepremičnini je nedopusten. Smisel te omejitve je v preprečitvi prodaje konkretne nepremičnine dolžnika, kar pa ni predmet postopka zavarovanja. V tem postopku namreč upnik pridobi hipoteko, ki je namenjena zavarovanju terjatve vse do njenega dokončnega poplačila. Dolžnik ima tako možnost poseči po institutih za omejitev predmeta prodaje v postopku realizacije izvršbe.
kdaj začne teči zastaranje - subjektivni rok za zastaranje - zastaranje nepremoženjske in premoženjske škode - končano zdravljenje - pretrganje zastaranja
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka ni pomembno, kdaj je tožnik izvedel, da sam ni odgovoren za nastalo škodo, temveč, kdaj je izvedel za tistega, ki je škodo napravil.
ENERGETIKA - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00037998
SZ-1 člen 30, 30/1. ZPP člen 458. SPZ člen 115, 116. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice (2012) člen 26. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 10.
splošni pogoji - sklenitev pogodbe - plačilo stroškov dobave toplotne energije - obveznost plačila stroškov - razdelilnik stroškov - pogodba o medsebojnih razmerjih - pravilnik - način delitve in obračuna stroškov - neutemeljen odstop od pogodbe - odstop od pogodbe - spor majhne vrednosti - stroški ogrevanja - dobava toplotne energije - gospodarska javna služba - koncesionirana gospodarska javna služba - koncesijsko razmerje - aktivna legitimacija družbe - pogodba o dobavi toplote
Pisna pogodba o dobavi toplote res ni sklenjena, vendar je v petem odstavku 21. člena Splošnih pogojev določeno, da se šteje, da je pogodba sklenjena z dnem začetka dobave in koriščenja toplote, četudi ni sklenjena v pisni obliki, če odjemalec, to pa so etažni lastniki večstanovanjske stavbe, prične z odjemom toplote. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da med pravdnima strankama ne obstoji obligacijsko razmerje.
Pogodba o dobavi toplote in njenem odjemu zavezuje distributerja toplote na njeno dobavo, njenega odjemalca pa na plačilo ustrezne denarne odmene oziroma stroškov. V skladu s prvim odstavkom 30. člena SZ-1 so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe v skladu s svojimi solastniškimi deleži, razen če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače. Enako določa tudi 115. in 116. člen SPZ. Etažni lastniki morajo torej v pogodbi o medsebojnih razmerjih opredeliti stroške in obveznosti in v njej določiti drugačno obremenitev, kot ta sicer izhaja iz splošnega pravila, ki kot merilo za njihovo bremenitev določa solastniške deleže etažnih lastnikov. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo določbo 26. člena Splošnih pogojev, ki določa, da pooblaščenec odjemalcev toplote skupnega odjemnega mesta predloži distributerju toplote razdelilnik stroškov dobavljene toplote sprejet na način, kot ga določa veljavna zakonodaja ter da se na osnovi razdelilnika stroškov dobavljene toplote določijo deleži stroškov.
Tožeča stranka je stroške ogrevanja razdelilo med posamezne dele stavbe v skladu z določbo 10. člena Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli.
Pritožba se zavrže s sklepom kot nedovoljena, če se ugotovi, da je umaknjena (člen 390 ZKP). Na temelju tega procesnega določila, upoštevaje izrecne izjave oškodovanke kot tožilke, je sodišče druge stopnje obe pritožbi zavrglo kot nedovoljeni.
Oškodovanki kot tožilki pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da ZKP ne pozna instituta delnega umika pritožbe; pritožbo upravičenec lahko v skladu s procesnimi določili umakne le v celoti ali pa sploh ne. V kolikor so na strani oškodovanke kot tožilke po izdaji sklepa sodišča prve stopnje nastopile okoliščine, ki terjajo zaključek, da bi bilo s plačilom stroškov postopka ogroženo njeno vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžna preživljati, predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov postopka lahko poda na sodišču prve stopnje najpozneje do izteka roka, ki ga bo sodišče določilo za plačilo teh stroškov (določba petega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom člena 95 ZKP).
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - individualizacija denarne odškodnine - sodni izvedenec - Fischerjeva razvrstitev - objektivna pogojenost višine odškodnine - lahka telesna poškodba - zdravljenje - invalidnost
Tudi če se upoštevajo ugotovljene nevšečnosti med zdravljenjem (številni specialistični pregledi in posegi, nošnja mehke vratne ortoze en mesec) je odškodnina iz tega naslova previsoka. Sodna praksa ne dopušča prisoje tako visokega denarnega zneska odškodnine za lahke telesne poškodbe, ki niso povzročile trajnih hudih telesnih bolečin.
Potrebno je upoštevati, da je tožnik invalidski upokojenec (kar je posledica druge prometne nezgode iz leta 2011), zaradi česar so bile v precejšnji meri življenjske aktivnosti tožnika že prej zmanjšane.
Obveznost plačila domske oskrbe ni predstavljala tožničine obveznosti. Zato toženka na podlagi 191. člena ZZZDR začasni skrbnici zaradi poravnave te obveznosti ne bi smela odobriti dviga sredstev iz tožničinega transakcijskega računa, saj toženka za to obveznost ni odgovarjala.
ZPP člen 350, 350/2. SPZ člen 77, 77/1. ZNP člen 37.
določitev meje med nepremičninami - ureditev meje - javno dobro - zasebna lastnina - ureditev meje med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti - stanje v zemljiškem katastru - kriterij močnejše pravice - pravična ocena - sodna praksa - katastrski podatek - katastrska meja - izvedenec geodetske stroke - geodetska napaka - površina parcele - dobroverna lastniška posest - prepozna vloga
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je treba pri ureditvi meje med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru. Izjema od tega pravila je mogoča le v primeru napak ali pomanjkljivosti v katastru.
nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - davki in prispevki
Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je tožena stranka tožnika, ki je še februarju 2019 delal pri njej, brez ustrezne podlage nezakonito odjavila iz zavarovanja z 31. 1. 2019, zato je njegovemu zahtevku pravilno ugodilo.
Ker v postopku ne tožnik ne tožena stranka sodne razveze nista predlagala, sodišče prve stopnje pravilno ni odločalo o takem zahtevku.
Utemeljeno pa pritožba uveljavlja, da sodišče v delovnem sporu kot sporu med delavcem in delodajalcem ne odloča o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z njim dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, pač pa je ob izplačilu prejemka to stvar izplačevalca oziroma pristojnih davčnih organov (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018). V tem delu je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00041242
OZ člen 346, 355, 355/1. ZPP člen 22, 339/1, 339/2.
pogodba o naročniškem razmerju - splošni pogoji - odstop od pogodbe - pravica stranke do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zastaranje - ugovor zastaranja - splošni zastaralni rok - krajevna pristojnost sodišča
Če v zadevi odloča sodišče, ki ni krajevno pristojno za odločanje v skladu z določili ZPP o krajevni pristojnosti, lahko kršitev teh določil in določila 22. člena ZPP v primeru, ko ni bil vložen ugovor krajevne pristojnosti, o katerem bi sodišče odločilo, odločitev o njem pa bi bila vzeta v izpodbijano sodbo, predstavlja zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki pa je v postopku v sporih majhne vrednosti nedopusten pritožbeni razlog.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo pogodbeno materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožeča stranka toženki, ki po prenehanju naročniške pogodbe ni vrnila opreme, ki je v lasti tožeče stranke in ji je bila na podlagi sklenjene naročniške pogodbe le dana v brezplačno uporabo, povsem upravičeno zaračunala strošek za v uporabo dano in nevrnjeno opremo tožeče stranke.
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi toženkin ugovor zastaranja, ko je uporabilo splošni petletni zastaralni rok, saj predmetna terjatev tožeče stranke ni terjatev za storitve zagotavljanja dostopa do medmrežja, za storitve zagotavljanja uporabe elektronske pošte in elektronskih poštnih predalov, za storitve vzdrževanja spletnih strani in za storitve, povezane z dostopom do kabelskih in satelitskih radijskih in televizijskih programov, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, ki zastarajo v skladu s 5. alinejo 1. odstavka 355. člena OZ v enem letu, temveč gre pri njej za enkratno terjatev tožeče stranke zaradi nevračila opreme, katere lastnik je tožeča stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00041598
SPZ člen 40. ZOR člen 99. ZPP člen 8, 339, 339/2. OZ člen 198.
pogodba o poslovnem sodelovanju - prenehanje pogodbe - nejasno pogodbeno določilo - dokazna ocena - verodostojnost priče - razlaga pogodbe
Iz nobenega izvedenega dokaza ne izhaja, da bi bila pri sklepanju Pogodbe o poslovnem sodelovanju »pozabljena« časovna omejitev obveznosti tožene stranke, zato tožena stranka verodostojnosti zaslišanih prič ne more uspešno izpodbiti s sklicevanjem na njuno domnevno pristranskost, ki naj bi bila posledica njune želje, da se izogneta očitkom, da sta, ker je bila časovna omejitev pozabljena, sklenila (za toženo stranko) škodljivo pogodbo, saj ta njena domneva ni z ničemer izkazana.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in zaključilo, da je tudi tožeča stranka prispevala k izgradnji igrišč, da je bila brezplačna uporaba teniških igrišč (ki se je v primarni ureditvi iz leta 1999 zagotovila z izročitvijo nalepk, po letu 2002 pa v obliki nadomestne izpolnitve v plačilu denarne protivrednosti) tožeči stranki priznana kot odmena za prispevek pri izgradnji igrišč (in ne kot darilo), da je z odpovedjo Pogodbe o poslovnem sodelovanju prenehal veljati bistveni vsebinski del Dogovora, v katerem so bile opredeljene medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank, da je z odpovedjo tožena stranka prenehala tožeči stranki izplačevati letni denarni znesek, prav tako pa so z odpovedjo prenehale tudi ostale pravice tožeče stranke oziroma obveznosti tožene stranke iz 4. člena Pogodbe o poslovnem sodelovanju, na podlagi katerih je bila tožeči stranki v času trajanja pogodbe priznana pravica do uporabe teniških igrišč in pomožnih objektov, vse brez nadomestila, pa tudi, da je bil namen spornega določila 4. člena Dogovora št. 1/99 z dne 14. 4. 1999, da sta se pogodbeni stranki dogovorili, kako naj se uredijo njuna medsebojna razmerja v primeru prenehanja ureditve, kot je bila dogovorjena z Dogovorom in Pogodbo o poslovnem sodelovanju kot sestavnim delom Dogovora z dne 14. 4. 1999.