ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/6, 110, 110/2. ZPP člen 112. ZDSS-1 člen 8, 13, 13/3, 13/3-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - izbirna krajevna pristojnost - rok za vložitev tožbe
Tožnik je lahko izbiral, ali bo tožbo vložil pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, na območju, na katerem se je delo opravljalo, ali pri Delovnem sodišču v Mariboru, Oddelek na Ptuju, kot splošno krajevnem pristojnem sodišču za toženo stranko oziroma sodišču, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje (8. člen ZDSS-1). Tožnik je vložil tožbo na Delovno sodišče v Mariboru. Glede na določbo 3. točke 3. odstavka 13. člena ZDSS-1, bi tožnik tožbo sicer moral vložiti na zunanjem oddelku Delovnega sodišča v Mariboru, saj Delovno sodišče v Mariboru na tem zunanjem oddelku odloča v zadevah z območja sodnih okrajev Ormož in Ptuj. Vendar pa okoliščina, da je tožnik vložil tožbo na sedežu Delovnega sodišča v Mariboru namesto na zunanjem oddelku tega sodišča, ne pomeni, da ne bi moral zunanji oddelek na Ptuju odstopljeno tožbo zavreči kot prepozno, češ da je potrebno šteti, da je tožbo tožnik vložil šele takrat, ko jo je prejel oddelek na Ptuju. Prenos krajevne pristojnosti od sedeža na zunanji oddelek ne more spremeniti dejstva, da je bila tožba vložena pravočasno.
Delodajalec ima možnost odpovedati pogodbo o zaposlitvi tudi zaradi kršitev, ki jih je delavec storil v času veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074124
ZPPCP-1 člen 10, 11, 12. ZPP člen 8, 347, 347/2.
poškodba potnika pri vožnji z avtobusom - objektivna odgovornost prevoznika za osebne škode - pritožbena obravnava – zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Za škodo, ki jo potnik utrpi pri vožnji z avtobusom, je objektivno odgovoren prevoznik, razen če je ta nastala zaradi dejanja potnika ali višje sile. Ker je pritožbeno sodišče podvomilo v dokazno oceno in pravilnost ugotovitve nižjega sodišča, da se tožnica ni poškodovala med vožnjo z avtobusom, je razpisalo pritožbeno obravnavo.
oprostitev plačila sodne takse – javno objavljeni podatki na AJPES – upoštevanje podatkov po uradni dolžnosti – trditveno in dokazno breme
Na dan odločanja sodišča prve stopnje so bili zadnji javno objavljeni podatki iz letnih poročil podatki za leto 2011. Javna objava letnih poročil za leto 2012 je bila namreč dne 23.09.2013, zato sodišče prve stopnje teh podatkov po uradni dolžnosti ni moglo upoštevati.
materialne avtorske pravice – kršitev avtorskih pravic – prenos avtorskih pravic na producenta filmov – dokončanje avdiovizualnega dela – civilna kazen – zastaranje – prepovedni zahtevek – bodoča kršitev
Avtor ima monopolni položaj nad izkoriščanjem svojega dela, omejitve in izjeme od avtorjevega monopola nad izkoriščanjem dela pa lahko predpiše samo ZASP.
Avtorska pravica res traja za čas avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti oziroma 50 let po njegovi smrti. Vendar pa denarni avtorski zahtevki (zahtevek za avtorski honorar, civilno kazen, odškodnino) zastarajo po splošnih obligacijskopravnih predpisih.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 17, 17/1.
dodatek za pripravljenost in premestljivost - javni uslužbenci - delo v tujini - vojska
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini je šele po spremembi, uveljavljani od 1. 7. 2010, kot poseben pogoj za pridobitev pravice do dodatka v višini 10 % nominalne osnove za delo v tujini za pripravljenost in premestljivost, ki pripada pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih, katerih dolžnosti so določene kot premestljive, določila izdajo ustreznega akta poveljstva o pripravljenosti za premestitev. Do tedaj pa poseben akt poveljstva po Uredbi ni bil potreben, za pridobitev pravice do dodatka je zadostovala opredelitev mednarodne vojaške dolžnosti kot premestljive v opisu delovnega mesta.
avtorsko delo – pravica do citiranja – objavljena dela – citiranje avdiovizualnega dela – citiranje filmskih posnetkov – zakonito citiranje – kršitev avtorskih pravic
ZASP dovoljuje tudi citiranje avdiovizualnih del oziroma filmskih posnetkov.
zavrženje revizije - vrednost spora - pooblaščenec - odvetnik
Revizije je bila vložena zoper pravnomočno sodbo, s katero je bilo odločeno o zahtevku, ki ni dosegel predpisane vrednosti iz določbe 2. odstavka 367. člena ZPP (40.000,00 EUR). Poleg tega iz revizije ni razvidno, da je bila vložena po odvetniku, oziroma da jo je vložil toženec, ki je predložil dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Zato je treba revizijo kot nedovoljeno zavreči.
izbira kandidata - javni zavod - javni razpis - svet zavoda - imenovanje in razrešitev direktorja javnega zavoda - direktor
Izbrani kandidat je izpolnjeval razpisne pogoje za direktorja tožene stranke (javnega zavoda), zlasti pogoj zahtevanih ustreznih delovnih izkušanj (na vodstvenih delih). Razpisni postopek je bil izveden v skladu s predpisi. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je sklep o imenovanju direktorja zavoda, ki ga je izdal Svet zavoda tožene stranke, nezakonit in se razveljavi, ni utemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - nezgoda pri delu
Tožnica je v spornem času delala v proizvodnji avtomobilov na tekočem traku. Pri nameščanju odduška motorja se je očitno naglo dvignila in z zatiljem udarila v zagozdo ključavnice na pokrovu motorja. Dela tožnice ni mogoče šteti za nevarno, oziroma da bi tožena stranka v tej zvezi izvajala nevarno dejavnost. Do takšnih poškodb, ki se je zgodila tožnici, pri toženi stranki ni nikoli prišlo, saj je pokrov motorja vedno odprt tako visoko, da ob normalnem delu ne more priti do poškodbe. Če bi se hotel delavec udariti v zagozdo pokrova, bi moral poskočiti, to pa pri nameščanju odduška motorja, kar je takrat izvajala tožnica, ni bilo potrebno. Zato je tožnica za nastanek poškodbe, ki jo je utrpela v konkretnem primeru, sama odgovorna oziroma v tej zvezi ni podana niti objektivna niti krivdna odgovornost tožene stranke.
Tožnik (policist) je s tem, ko je določene dni beležil izvajanje praktičnega usposabljanja kandidatov v dnevne razvide voženj v avtošoli, ugotovljeno pa je bilo, da je bil v kritičnem času v službi, storil kršitev, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1. Poleg tega je določene dni opravljal izpitne vožnje s kandidati pri izpitni komisiji v času, ko bi moral biti po razporedu v službi na Policijski postaji in s tem storil dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja goljufije po petem odstavku 211. člena KZ-1. Zato je tožena stranka tožniku zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, navedenega v 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
vstop stranskega interevenienta v pravdo - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški
Stranski intervenient je skladno z določbo 5. odstavka 201. člena ZPP vstopil v pravdo namesto tožene stranke tako s soglasjem te stranke kot tožnice. Zato je v takšni situaciji prišlo do subjektivne spremembe tožbe na pasivni strani, kot je to predvideno v določbi 187. člena ZPP. Subjektivna sprememba tožbe po vsebini pomeni umik tožbe proti prvotni toženi stranki, ki ima pravico zahtevati od tožeče stranke povrnitev stroškov postopka enako kot v primeru umika tožbe, skladno z določbo 158. člena ZPP. Zato je tožnica dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka, nastalih do vstopa stranskega intervenienta v pravdo, namesto tožene stranke.
stroški izvršilnega postopka - poplačilo upnika na podlagi neposrednih dejanj izvršbe - nepotreben umik predloga za izvršbo
Da upnikov predlog za ustavitev postopka izvršbe, ki ga je sodišče prve stopnje štelo kot umik predloga za izvršbo, niti ni bil potreben, saj je do poplačila upnika prišlo na podlagi neposrednih dejanj izvršbe in ne na podlagi prostovoljne izpolnitve dolžnika, neodvisne od teka izvršilnega postopka.
razvrstitev v plačni razred - vojak - prevedba osnovne plače
Tožnik je bil z ukazom preveden na dolžnost višji častnik načelnik oddelka, ki se opravlja v nazivu podpolkovnik, prevedba plače ob prehodu v nov plačni sistem dne 1. 8. 2008 pa se je opravila glede na zadnjo dokončno in pravnomočno odločbo o razporeditvi na delovno mesto (dolžnost). Navedeno izhaja iz avtentične razlage 49.a člena ZSPJS, kjer je navedeno, da je določbe 49.a člena ZSPJS treba razumeti tako, da se ob prevedbi nominalnih zneskov osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva upošteva količnik, ki je bil za delovno mesto oziroma naziv določen v individualnem delovno pravnem aktu javnega uslužbenca, zadnjem veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po tem zakonu. Če v individualnem delovno pravnem aktu javnega uslužbenca količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta ni bil določen, se upošteva količnik, določen v aktu delodajalca, veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po ZSPJS.
zamudna sodba - začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka - poziv stečajnemu upravitelju
Zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko v času, ko je za toženo stranko še tekel rok za podajo odgovora na tožbo, za izdajo zamudne sodbe ni bilo zakonske podlage. Z začetkom takšnega postopka namreč prenehajo zakonita in statutarna pooblastila zastopnikov pravne osebe ter pooblastilo pooblaščencu. Prekinjen postopek se ne more nadaljevati, dokler ga stečajni upravitelj prevzame oz. ga sodišče glede tega ustrezno pozove. Zato mora sodišče v takšnem primeru skladno z določbo 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP prekiniti postopek in stečajnega upravitelja tožene stranke pozvati, da ga prevzame.
obnova postopka - predlog - pravdna sposobnost - sposobnost biti stranka
Pokojna tožena stranka je bila v času teka predmetnega spora, kljub psihičnim težavam, ki jih je imela (bipolarna afektivna motnja), sposobna razumeti pomen svojih ravnanj. Zato uveljavljani razlog za obnovo postopka po 4. alineji prvega odstavka 394. člena ZPP (če se je udeleževal postopka kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka) ni utemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZSDU člen 89, 89/1, 91, 91/1, 92, 94, 96, 96/1, 96/3, 98, 99, 103, 104.
vzorčni postopek - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodelovanje delavcev pri upravljanju - arbitraža - program razreševanja presežnih delavcev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov - skupno posvetovanje - svet delavcev
VS RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da v primer, če svet delavcev k programu razreševanja presežnih delavcev oz. k spremembam v organizaciji ni podal izrecnega soglasja, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, ni bila nezakonita. ZDR v zvezi s tem v 97. členu zahteva le obvestilo in posvetovanje s sindikatom. Zavrnitev soglasja, ki ga ZSDU za take primere predvideva (1. odst. 96. člena v zvezi s 7. alinejo 89. člena), v skladu s 3. odst. 96. člena ZSDU nima učinka na pravilnost in zakonitost odločitve delodajalca (iz pete do osme alinee prvega odstavka 89. člena ter prve in druge alinee 93. člena ZSDU), če predlog o zmanjšanju števila delavcev vsebuje predlog programa razreševanja presežnih delavcev po predpisih o delovnih razmerjih, ali če so razlogi za odločitev o zmanjšanju števila delavcev utemeljeni. V konkretnem primeru utemeljenih razlogov za zavrnitev soglasja ni bilo, zato arbitražni postopek ne vpliva na zakonitost odpovedi tožnici.
Tožnik je zahtevo za priznanje nadomestila za telesno okvaro podal šele marca 2008, zato je toženec utemeljeno odločil, da se mu invalidnina za telesno okvaro izplačuje šest mesecev za nazaj od vložitve zahteve. Tožbeni zahtevek na priznanje oziroma izplačilo invalidnine vse od leta 1991 dalje, je neutemeljen, čeprav mu je bilo že takrat z odločbo zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev priznano nadomestilo za telesno okvaro.
Tožena stranka je tožnika odjavila iz delovnega razmerja. Tožnik bi moral skladno s 3. odstavkom 204. člena ZDR v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je bil s tem seznanjen, vložiti tožbo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma drugega načina prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Ker tega ni storil, mu je z dnem odjave prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Zaradi tega je brezpredmetna njegova kasneje podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj pogodba o zaposlitvi na dan podaje izredne odpovedi ni več veljala. Tožnik iz tega razloga tudi ni upravičen do pravic iz delovnega razmerja za obdobje po datumu odjave.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - priporočena pošiljka
Tožnik je tožbo oddal priporočeno na pošto. Glede na 2. odstavek 112. člena ZPP je bila tožba tega dne izročena sodišču. Pri tem je pomembno, na katero sodišče je bila vloga naslovljena. Iz same vloge kot tudi iz pisemske ovojnice jasno izhaja, da je bila vloga naslovljena na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ne pa na toženo stranko (ZPIZ). Ne glede na to, da je bil napisan napačen naslov in da je vloga namesto na sodišče prispela k toženi stranki, omenjeno ravnanje (gre za očitno pomoto tožnika) ne spremeni dejstva, da je bila vloga naslovljena na sodišče, ne pa na toženo stranko. Ker je bila tožba vložena v zakonsko določenem 30-dnevnem roku, je bila tožba na sodišče vložena pravočasno, zato ni bilo podlage za njeno zavrženje.
poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - ukrepi po zdzdr - pravica do prostovoljnega zdravljenaj
Ukrepi po ZDZdr pomenijo poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine. V konkretnem primeru ukrepa nadzorovane obravnave gre zlasti za poseg v pravico do varstva in duševne integritete po 35. členu Ustave RS, pa tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja po tretjem odstavku 51. člena Ustave RS.