ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/6, 110, 110/2. ZPP člen 112. ZDSS-1 člen 8, 13, 13/3, 13/3-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - izbirna krajevna pristojnost - rok za vložitev tožbe
Tožnik je lahko izbiral, ali bo tožbo vložil pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, na območju, na katerem se je delo opravljalo, ali pri Delovnem sodišču v Mariboru, Oddelek na Ptuju, kot splošno krajevnem pristojnem sodišču za toženo stranko oziroma sodišču, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje (8. člen ZDSS-1). Tožnik je vložil tožbo na Delovno sodišče v Mariboru. Glede na določbo 3. točke 3. odstavka 13. člena ZDSS-1, bi tožnik tožbo sicer moral vložiti na zunanjem oddelku Delovnega sodišča v Mariboru, saj Delovno sodišče v Mariboru na tem zunanjem oddelku odloča v zadevah z območja sodnih okrajev Ormož in Ptuj. Vendar pa okoliščina, da je tožnik vložil tožbo na sedežu Delovnega sodišča v Mariboru namesto na zunanjem oddelku tega sodišča, ne pomeni, da ne bi moral zunanji oddelek na Ptuju odstopljeno tožbo zavreči kot prepozno, češ da je potrebno šteti, da je tožbo tožnik vložil šele takrat, ko jo je prejel oddelek na Ptuju. Prenos krajevne pristojnosti od sedeža na zunanji oddelek ne more spremeniti dejstva, da je bila tožba vložena pravočasno.
Delodajalec ima možnost odpovedati pogodbo o zaposlitvi tudi zaradi kršitev, ki jih je delavec storil v času veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074124
ZPPCP-1 člen 10, 11, 12. ZPP člen 8, 347, 347/2.
poškodba potnika pri vožnji z avtobusom - objektivna odgovornost prevoznika za osebne škode - pritožbena obravnava – zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Za škodo, ki jo potnik utrpi pri vožnji z avtobusom, je objektivno odgovoren prevoznik, razen če je ta nastala zaradi dejanja potnika ali višje sile. Ker je pritožbeno sodišče podvomilo v dokazno oceno in pravilnost ugotovitve nižjega sodišča, da se tožnica ni poškodovala med vožnjo z avtobusom, je razpisalo pritožbeno obravnavo.
oprostitev plačila sodne takse – javno objavljeni podatki na AJPES – upoštevanje podatkov po uradni dolžnosti – trditveno in dokazno breme
Na dan odločanja sodišča prve stopnje so bili zadnji javno objavljeni podatki iz letnih poročil podatki za leto 2011. Javna objava letnih poročil za leto 2012 je bila namreč dne 23.09.2013, zato sodišče prve stopnje teh podatkov po uradni dolžnosti ni moglo upoštevati.
stroški izvršilnega postopka - poplačilo upnika na podlagi neposrednih dejanj izvršbe - nepotreben umik predloga za izvršbo
Da upnikov predlog za ustavitev postopka izvršbe, ki ga je sodišče prve stopnje štelo kot umik predloga za izvršbo, niti ni bil potreben, saj je do poplačila upnika prišlo na podlagi neposrednih dejanj izvršbe in ne na podlagi prostovoljne izpolnitve dolžnika, neodvisne od teka izvršilnega postopka.
avtorsko delo – pravica do citiranja – objavljena dela – citiranje avdiovizualnega dela – citiranje filmskih posnetkov – zakonito citiranje – kršitev avtorskih pravic
ZASP dovoljuje tudi citiranje avdiovizualnih del oziroma filmskih posnetkov.
vstop stranskega interevenienta v pravdo - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški
Stranski intervenient je skladno z določbo 5. odstavka 201. člena ZPP vstopil v pravdo namesto tožene stranke tako s soglasjem te stranke kot tožnice. Zato je v takšni situaciji prišlo do subjektivne spremembe tožbe na pasivni strani, kot je to predvideno v določbi 187. člena ZPP. Subjektivna sprememba tožbe po vsebini pomeni umik tožbe proti prvotni toženi stranki, ki ima pravico zahtevati od tožeče stranke povrnitev stroškov postopka enako kot v primeru umika tožbe, skladno z določbo 158. člena ZPP. Zato je tožnica dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka, nastalih do vstopa stranskega intervenienta v pravdo, namesto tožene stranke.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 17, 17/1.
dodatek za pripravljenost in premestljivost - javni uslužbenci - delo v tujini - vojska
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini je šele po spremembi, uveljavljani od 1. 7. 2010, kot poseben pogoj za pridobitev pravice do dodatka v višini 10 % nominalne osnove za delo v tujini za pripravljenost in premestljivost, ki pripada pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih, katerih dolžnosti so določene kot premestljive, določila izdajo ustreznega akta poveljstva o pripravljenosti za premestitev. Do tedaj pa poseben akt poveljstva po Uredbi ni bil potreben, za pridobitev pravice do dodatka je zadostovala opredelitev mednarodne vojaške dolžnosti kot premestljive v opisu delovnega mesta.
izbira kandidata - javni zavod - javni razpis - svet zavoda - imenovanje in razrešitev direktorja javnega zavoda - direktor
Izbrani kandidat je izpolnjeval razpisne pogoje za direktorja tožene stranke (javnega zavoda), zlasti pogoj zahtevanih ustreznih delovnih izkušanj (na vodstvenih delih). Razpisni postopek je bil izveden v skladu s predpisi. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je sklep o imenovanju direktorja zavoda, ki ga je izdal Svet zavoda tožene stranke, nezakonit in se razveljavi, ni utemeljen.
materialne avtorske pravice – kršitev avtorskih pravic – prenos avtorskih pravic na producenta filmov – dokončanje avdiovizualnega dela – civilna kazen – zastaranje – prepovedni zahtevek – bodoča kršitev
Avtor ima monopolni položaj nad izkoriščanjem svojega dela, omejitve in izjeme od avtorjevega monopola nad izkoriščanjem dela pa lahko predpiše samo ZASP.
Avtorska pravica res traja za čas avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti oziroma 50 let po njegovi smrti. Vendar pa denarni avtorski zahtevki (zahtevek za avtorski honorar, civilno kazen, odškodnino) zastarajo po splošnih obligacijskopravnih predpisih.
zavrženje revizije - vrednost spora - pooblaščenec - odvetnik
Revizije je bila vložena zoper pravnomočno sodbo, s katero je bilo odločeno o zahtevku, ki ni dosegel predpisane vrednosti iz določbe 2. odstavka 367. člena ZPP (40.000,00 EUR). Poleg tega iz revizije ni razvidno, da je bila vložena po odvetniku, oziroma da jo je vložil toženec, ki je predložil dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Zato je treba revizijo kot nedovoljeno zavreči.
razvrstitev v plačni razred - vojak - prevedba osnovne plače
Tožnik je bil z ukazom preveden na dolžnost višji častnik načelnik oddelka, ki se opravlja v nazivu podpolkovnik, prevedba plače ob prehodu v nov plačni sistem dne 1. 8. 2008 pa se je opravila glede na zadnjo dokončno in pravnomočno odločbo o razporeditvi na delovno mesto (dolžnost). Navedeno izhaja iz avtentične razlage 49.a člena ZSPJS, kjer je navedeno, da je določbe 49.a člena ZSPJS treba razumeti tako, da se ob prevedbi nominalnih zneskov osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva upošteva količnik, ki je bil za delovno mesto oziroma naziv določen v individualnem delovno pravnem aktu javnega uslužbenca, zadnjem veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po tem zakonu. Če v individualnem delovno pravnem aktu javnega uslužbenca količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta ni bil določen, se upošteva količnik, določen v aktu delodajalca, veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po ZSPJS.
obnova postopka - predlog - pravdna sposobnost - sposobnost biti stranka
Pokojna tožena stranka je bila v času teka predmetnega spora, kljub psihičnim težavam, ki jih je imela (bipolarna afektivna motnja), sposobna razumeti pomen svojih ravnanj. Zato uveljavljani razlog za obnovo postopka po 4. alineji prvega odstavka 394. člena ZPP (če se je udeleževal postopka kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka) ni utemeljen.
zamudna sodba - začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka - poziv stečajnemu upravitelju
Zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko v času, ko je za toženo stranko še tekel rok za podajo odgovora na tožbo, za izdajo zamudne sodbe ni bilo zakonske podlage. Z začetkom takšnega postopka namreč prenehajo zakonita in statutarna pooblastila zastopnikov pravne osebe ter pooblastilo pooblaščencu. Prekinjen postopek se ne more nadaljevati, dokler ga stečajni upravitelj prevzame oz. ga sodišče glede tega ustrezno pozove. Zato mora sodišče v takšnem primeru skladno z določbo 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP prekiniti postopek in stečajnega upravitelja tožene stranke pozvati, da ga prevzame.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - nezgoda pri delu
Tožnica je v spornem času delala v proizvodnji avtomobilov na tekočem traku. Pri nameščanju odduška motorja se je očitno naglo dvignila in z zatiljem udarila v zagozdo ključavnice na pokrovu motorja. Dela tožnice ni mogoče šteti za nevarno, oziroma da bi tožena stranka v tej zvezi izvajala nevarno dejavnost. Do takšnih poškodb, ki se je zgodila tožnici, pri toženi stranki ni nikoli prišlo, saj je pokrov motorja vedno odprt tako visoko, da ob normalnem delu ne more priti do poškodbe. Če bi se hotel delavec udariti v zagozdo pokrova, bi moral poskočiti, to pa pri nameščanju odduška motorja, kar je takrat izvajala tožnica, ni bilo potrebno. Zato je tožnica za nastanek poškodbe, ki jo je utrpela v konkretnem primeru, sama odgovorna oziroma v tej zvezi ni podana niti objektivna niti krivdna odgovornost tožene stranke.
Tožnik (policist) je s tem, ko je določene dni beležil izvajanje praktičnega usposabljanja kandidatov v dnevne razvide voženj v avtošoli, ugotovljeno pa je bilo, da je bil v kritičnem času v službi, storil kršitev, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1. Poleg tega je določene dni opravljal izpitne vožnje s kandidati pri izpitni komisiji v času, ko bi moral biti po razporedu v službi na Policijski postaji in s tem storil dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja goljufije po petem odstavku 211. člena KZ-1. Zato je tožena stranka tožniku zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, navedenega v 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
Dejstvo, ali vložena tožba pretrga zastaranje, se presoja na podlagi pravil procesnega prava (180. člen ZPP). V predmetni zadevi, ko tožba, vložena na dan 15.4.1998, ni obsegala zahtevka na plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo, pa tudi ne dejstev, ki bi nastanek kakršnekoli premoženjske škode utemeljevala, na podlagi takšne tožbe o obstoju terjatve na plačilo odškodnine za premoženjsko škodo sploh ni bilo moč odločiti.
Vložena tožba zato ni imela učinka na tek zastaranja terjatev iz naslova tožniku nastale premoženjske škode.
Zgolj izpolnitev zakonskega dejanskega stanu iz 1. odstavka 241. člena ZGD vodi do zaključka, da delnice, pridobljene na podlagi pravnega posla, financiranega s strani ciljne družbe, niso lastne delnice.
Zakonsko materijo, ki je urejena v 1. odstavku 241. člena ZGD, je treba ločiti od materije, urejene v 244. členu ZGD.
ZRPJZ člen 8, 8/1, 9, 10. ZSPJS člen 3.a, 3.a/3. OZ člen 86, 86/1, 88, 190, 190/1.
vračilo preveč izplačane plače - količnik za določitev osnovne plače - osnovna plača - javni sektor - delna ničnost
Na podlagi 3.a člena ZSPJS je tožeča stranka vložila tožbo za povračilo preveč izplačanega zneska in sicer v višini neto prejetih zneskov plač v spornem obdobju. ZSPJS v 3. odstavku 3. člena prepoveduje, da se javnim uslužbencem določijo plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Zato delodajalci javnega sektorja ne smejo javnim uslužbencem izplačevati višjih plač od zakonsko določenih. V primeru, da so plače izplačane v previsokih zneskih, jih je delodajalec dolžan od javnega uslužbenca s tožbo zahtevati nazaj (3. odstavek 3.a člena ZSPJS). Tako je določba pogodbe o zaposlitvi o določitvi plače, ki javnemu uslužbencu določa višjo od zakonsko določene plače, nična, saj nasprotuje prisilnim predpisom. Gre za delno ničnost pogodbe o zaposlitvi po 88. členi v zvezi s 1. odstavkom 86. člena OZ, posledice ničnosti pa so, da mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe (1. odstavek 87. člena OZ).
Ker je toženka neupravičeno pridobila razliko v plači med plačo, ki ji po zakonu, predpisih in drugih aktih, izdanih na podlagi zakona, pripada in plačo, ki temelji na ničnem določilu pogodbe o zaposlitvi, mora to razliko vrniti. Skladno s 1. odstavkom 190. člena OZ je, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, po 3. odstavku istega člena pa obveznost vrnitve nastane tudi, če nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pristop k dolgu - sprememba dolžnika - prehod obveznosti na novega dolžnika
Določilo četrtega odstavka 24. člena ZIZ določa, da se v primeru, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, pod pogoji iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ (če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bil dolg prenesen ali je na drug način prešel nanj) izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Citirano določilo se po gramatikalni razlagi nanaša le na položaj, ko po vložitvi predloga za izvršbo nov dolžnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega dolžnika, ne pa na položaj, ko nov dolžnik vstopi v izvršbo poleg prvotnega dolžnika. Smiselna uporaba citiranega določila v primeru vstopa novega dolžnika v izvršbo poleg obstoječega ni mogoča.