Nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo kot element civilnega delikta je širši od pojma protipravnosti. Za odškodninsko odgovornost v načelu zadošča že takšno dejanje ali opustitev, ki je na splošno nedopustno in ni potrebno, da bi bilo posebej zapovedano ali prepovedano s pravno normo.
Ob ustrezni skrbnosti bi toženci vedeli, da plinska peč, ki je bila ponovno priključena, s strani dimnikarske službe že več kot leto dni ni bila pregledana in da je bila v isto tuljavo dimnika priključena tudi kuhinjska napa. V takih okoliščinah pa bi ustrezno skrben lastnik poskrbel, da bi dimnikar opravil letni pregled ter dimnikarja ob tem tudi opozoril na novo priključeno napo. Glede na okoliščine konkretnega primera je tako dejstvo, da tožena stranka ni poskrbela za ustrezen pregled, nedopustno.
denarna odškodnina za duševne bolečine – razžalitev dobrega imena in časti – nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – višina odškodnine – objava člankov v časniku
Namen denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je satisfakcija, tolažba za oškodovanca, da si z denarjem opomore od prizadetja njegove pravno varovane nepremoženjske dobrine. Po stališču sodne prakse je v nasprotju z namenom te odškodnine oškodovančevo okoriščenje. Tožnica zahteva za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti 30.000,00 EUR odškodnine. Glede na ugotovljene okoliščine tega primera je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zahtevana odškodnina močno previsoka, upoštevaje ustaljeno sodno prakso v podobnih odškodninskih primerih.
Sodišče pri izdaji sodne odločbe ni vezano na svoj sklep glede same izdaje sodbe, saj ne glede na to, da je po koncu dokaznega postopka odločilo, da bo izdalo vmesno sodbo, sodišče še vedno lahko izda sodbo, s katero v celoti zavrne zahtevek tožnika, saj je tekom dokaznega postopka odločalo o temelju zahtevka, pri čemer se je izkazalo, da temelj ni podan.
Namen poslovne odškodninske odgovornosti je v tem, da bo upnik s prejemom odškodnine v enakem položaju, kot bi bil, če bi bila obveznost pravilno izpolnjena. Glede na to, da bi bil tožnik enako odmerjen davek v vsakem primeru dolžan plačati in je v tem delu v enakem položaju ne glede na ravnanje tožene stranke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo da ni vzročne zveze med očitano kršitvijo pogodbe in obveznostjo tožeče stranke, da plača davek.
razpravno načelo - izpoved priče - trditvena podlaga
Glede na uveljavljeno razpravno načelo sodišče ne sme samo ugotavljati dejstev, ki jih stranka ni zatrjevala, četudi morebiti izhajajo iz izpovedbe priče. Dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev, saj so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo.
SODNE TAKSE - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058589
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/3. ZST-1 člen 6, 6a. ZPP člen 337, 337/1.
plačilo sodne takse - plačilo pri blagajni sodišča – dokazilo o plačilu takse – dopustna pritožbena novota
Kadar je sodna taksa plačana pri blagajni sodišča, se šteje, da je taksa plačana na dan plačila pri blagajni sodišča, dolžniku pa v tem primeru sodišču ni treba še posebej dostavljati dokazila o plačilu sodne takse.
ZIZ člen 35, 35/1, 64, 256, 256/2. ZPP člen 25, 25/1.
spor o pristojnosti – ugovor tretjega – dovolilno sodišče – atrakcija pristojnosti
Odločanje o ugovoru tretjega udeleženca je odločanje o vprašanju izvršbe, saj je vsebinsko vezano s stadijem dovolitve izvršbe. Zato je za odločanje o ugovoru tretjega pristojno sodišče, ki je dovolilo izvršbo, in to ne glede na to, v kakšnem stadiju je izvršilni postopek. ZIZ za vprašanja izvršbe ne določa atrakcije pristojnosti po razpravljajočem sodišču, kot je to primer pri ureditvi predhodnih odredb.
ZIZ člen 34, 34/2, 34/3, 34/4, 84, 84/3, 169, 169/1.
sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom – pravni interes za razširitev izvršbe - popolno poplačilo terjatve – predlog za omejitev izvršbe
Upnik ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom oz. predmetom ni dolžan izkazati, da z že dovoljenimi sredstvi oz. predmeti izvršbe ne bo mogel biti poplačan.
krivdna odgovornost delodajalca - neprimerna službena obutev za hojo po hribovitem gozdnem terenu - opustitev skrbnega ravnanja - izbira napačne obutve
Ker službena obutev policista za hojo po hribovitem gozdnem terenu ni bila primerna/ustrezna, je podana krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke (tožnikovega delodajalca) za nastalo škodo.
ukinitev služnostne pravice zaradi nekoristnosti in spremenjenih okoliščin – oblikovalni zahtevek – koristnost služnosti – presoja koristi
Lastnik služečega zemljišča lahko zahteva, da pravica stvarne služnosti preneha le z oblikovalnim zahtevkom, v katerem zahteva prenehanje stvarne služnosti.
Pri ukinitvi stvarne služnosti ni odločilen ekonomski interes lastnika gospodujočega zemljišča, saj ne gre za osebno služnost, treba je ugotoviti, ali je stvarna služnost nekoristna za gospodujoče zemljišče, oziroma ali se z ukinitvijo stvarne služnosti ne bo spremenil ekonomski položaj gospodujočega zemljišča, glede na okoliščine, zaradi katerih je bila ustanovljena stvarna služnost za potrebe gospodujočega zemljišča.
Ukinitev služnosti bo ob izkazanih izjemnih okoliščinah utemeljena tudi v primeru, če lastnik služečega zemljišča, zaradi ustanovljene služnosti, kljub potrebni skrbnosti pri uveljavljanju pravnega varstva, ne bo mogel uspešno zavarovati svojih osebnih in premoženjskih pravic pred protipravnimi ravnanji toženca.
Pojav pešca v danih okoliščinah ni nepričakovan in zato ni podan izključitveni razlog.
Prispevek oškodovanca k nastanku škode se ugotavlja po načelu vzročnosti; pomemben je predvsem objektivni pomen škodljivih posledic oškodovančevega ravnanja. Deleža objektivno odgovorne osebe in oškodovančevega prispevka se ugotavljata ob upoštevanju okoliščin primera. Pri tem je bistvenega pomena povečana nevarnost, ki jo za nastanek škode predstavlja motorno vozilo, in na drugi strani vrednotenje oškodovančevega nepravilnega ravnanja kot (so)vzroka nesreče, kot dodatni okoliščini pa je treba upoštevati skrbnost imetnika motornega vozila in skrbnost oškodovanca.
Za učinkovanje menične zaveze ni potrebna posebna pisna menična poroštvena izjava in pravilen je materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka s podpisom menice na talonu bianco menice zavezala kot menični porok-avalist, saj za nastanek avala zadostuje podpis na licu menice, razen če ne gre za trasatov ali trasantov podpis.(30. člen ZM). V okoliščinah konkretnega primera, ko se je sicer tožena stranka podpisala na menico kot menični porok, je šteti, da je ta podpis ne more materialnopravno zavezovati, saj gre za nedvomno nepošten način pridobitve podpisa tožene stranke. Tožeča stranka je vedela, da se je podpisnik pogodbe o poslovnem sodelovanju zavezal le za zavarovanje z bianco ne avalirano menico, pa je kljub temu po svojem komercialistu toženi stranki dala v podpis bianco menico na podlagi vzorčne menice, ki pa je bila bianco avalirana menica, pri čemer pa tožene stranke na to okoliščino sploh ni opozorila, na kar bi jo gotovo morala ob upoštevanju zaveze iz pogodbe o poslovnem sodelovanju.
ZPP člen 286, 286b, 324. SPZ člen 95. OZ člen 190.
pobotni ugovor v pravdi - tričlenski izrek - vrednost vlaganj v nepremičnino - obogatitveni zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganja- vrnitveni zahtevek - vzdrževalna vlaganja namenjena ohranitvi vrednosti nepremičnine
Tožnik je vlagal v nepremičnine matere zaradi lastne uporabe in v pričakovanju, da bodo po smrti pripadle njemu, torej v pričakovanju nasprotne izpolnitve. Njegovo pričakovanje se je izjalovilo, saj je mati nepremičnine podarila toženki. Tej je s tem pripadla tudi korist od njegovih vlaganj. Predmet te pravde je vprašanje, kolikšna je vrednost tako dosežene koristi.
Obogatitev je tudi v prihranitvi stroškov, ki jih je imel lastnik nepremičnine za njeno vzdrževanje. Brez vzdrževalnih vlaganj bi se vrednost nepremičnine zmanjšala oziroma bi posamezni sestavni deli, ki ji pripadajo, propadli.
Po obogatitvnem načelu je prejemnik dolžan vrniti le toliko, za kar je obogaten, vendar ne več, kot je druga stranka prikrajšana.
Ugovor pobotanja je mogoče v pravdi postaviti do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, vendar ob pogoju, da njegova postavitev ni povezana z novimi trditvami o dejstvih in predlaganih dokazih.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – prostovoljna izselitev iz nepremičnine – uporabnina – preprečitev rabe skupne nepremičnine – zamenjava ključavnice – pravica do zasebnosti
Če se solastnik prostovoljno odpove souporabi nepremičnine, do plačila uporabnine ni upravičen. Za odločitev je torej bistveno, kaj je pravi razlog, da je tožnik zapustil skupno nepremičnino.
V primeru, da se tožnik iz skupnega stanovanja prostovoljno izseli, so njegova lastninska upravičenja omejena tudi s pravico toženke do zasebnosti.
neprava zamudna sodba - poseg v osebnostne pravice – relativna oseba iz javnega življenja – javni uslužbenec – razkritje identitete komentatorja v spletnem forumu
Z razkritjem identitete pri eni od tem na spletnem forumu je tožnik stopil v prostor družbenega dogajanja, ki presega sfero zasebnosti in mora nase prevzeti tveganje, da bodo njegova mnenja (in tudi so) postala predmet diskusije in presoje.
Tožnik je javni uslužbenec, njihova ravnanja pa so načeloma vedno predmet javnega interesa, čeprav pri tem ne gre za izvrševanje politične funkcije
predlog za obnovo postopka – razveljavitev klavzule pravnomočnosti – stranka postopka – položaj tretjega – izpraznitev stanovanja
Oseba, ki v postopku za izpraznitev stanovanja ni sodelovala in tudi ni bila stranka tega postopka, ni legitimirana za vložitev izrednega pravnega sredstva. Njena ustavna pravica do sodnega varstva je varovana v okviru sredstev, ki jih pravni red daje tretjemu v izvršilnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078551
OZ člen 131, 171, 174, 175, 179. ZPP člen 185, 286.
odmera odškodnine - paraplegija z delno ohromljenostjo spodnjega dela telesa - posebno huda telesna poškodba - materialna škoda - izguba na zaslužku – zaposlitev za določen čas - denarna renta - nepremoženjska škoda - sprememba tožbe - prekluzija ob spremembi tožbe
Škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, je bodoča škoda. Odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Zato se o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutnega škodnega dogodka.
Tudi za oškodovance, ki so pred škodnim dogodkom pridobivali zaslužek s priložnostnimi deli ali zaposlitvami za določen čas, se šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku.
Pri spremembi tožbe prekluzija trditev in dokaznih predlogov ne velja. Prekluzija in pravilo o spremembi tožbe služita ekonomičnemu in smotrnemu vodenju postopka. Ker ZPP dovoljuje spremembo tožbe do konca glavne obravnave, je dovoljeno tudi utemeljevanje spremenjene tožbe z novimi dejstvi in dokazi
Bistveno je zadnje posestno stanje, to je stanje posesti pred motenjem, ki je predmet te pravde.
Ni pravilno stališče pritožbe, da je soposestnik upravičen do posestnega varstva v posestni pravdi le, če mu je soposestnik odvzel posest stvari oziroma ga je izključil iz posesti, in da ima sicer na voljo le petitorno pravdo. Soposestnik mora paziti le na to, da ne postavi tožbenega zahtevka, ki soposestniku odvzema soposest stvari in ga iz posesti stvari izključuje, saj takšnega varstva zakon ne omogoča. Enako velja za sodišče, ko ugodi tožbenemu zahtevku v njegovem restitucijskem in prepovednem delu.
Ugotovitvi, da je material toženec odložil na dvorišču in da ga je že umaknil, ker ga je vgradil v dvorišče, še ne utemeljujeta prepovedi nadaljnjega motenja. Treba je ugotoviti, ali je bilo takšno ravnanje toženca motilno in obstoj ekonomskega interesa.