ZKP člen 92, 92/2, 95, 95/4, 398. Sodni red člen 123-133, 130, 130/1.
stroški kazenskega postopka – oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka – pravočasnost predloga za oprostitev – poziv za plačilo stroškov – prejem plačilnega naloga – iztek roka za plačilo stroškov – pritožba zoper pravnomočno sodbo – nedovoljena pritožba
Sodišče sme obdolženega oprostiti povrnitve stroškov kazenskega postopka. Če se okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče obdolženega oprostiti plačila le-teh, ugotovijo po izdaji odločbe o stroških, sme sodišče s posebnim sklepom na predlog obdolženega le-tega oprostiti povrnitve, odložiti plačilo ali mu dovoliti, da jih povrne v obrokih. Predlog lahko poda obdolženi do izteka roka za plačilo. Pri ugotavljanju izteka roka za plačilo mora sodišče upoštevati določila 133. člena Sodnega reda, ki določa način izterjave stroškov kazenskega postopka in prisilno izterjavo. Zavezanec za plačilo stroškov postopka je šele s pozivom na plačilo stroškov postopka dejansko seznanjen z rokom plačila in številko računa, kamor mora biti znesek nakazan. Obdolženi z odločbo, s katero je bilo odločeno o stroških postopka, običajno ni seznanjen z rokom plačila, ker ne ve, kdaj je odločba postala pravnomočna.
Sodišče pri izdaji sodne odločbe ni vezano na svoj sklep glede same izdaje sodbe, saj ne glede na to, da je po koncu dokaznega postopka odločilo, da bo izdalo vmesno sodbo, sodišče še vedno lahko izda sodbo, s katero v celoti zavrne zahtevek tožnika, saj je tekom dokaznega postopka odločalo o temelju zahtevka, pri čemer se je izkazalo, da temelj ni podan.
nagrada za postopek na prvi stopnji - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev dovolitvenega dela - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 oziroma 3101 ZOdvT nastane s pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, saj se že s tem trenutkom izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine nadaljuje kot postopek z ugovorom zoper plačilni nalog, to je kot pravdni postopek.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075441
OZ člen 54, 54/1, 55, 55/2. SPZ člen 99.
negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja – odškodnina – pisnost kot pogoj za veljavnost dogovora
Ker je za poseg, ki ga tožnica toženki očita, obstajala (in še vedno obstaja) veljavna pravna podlaga, o protipravnosti vznemirjanja tožničine lastninske pravice s postavitvijo kanalizacijskih cevi ni mogoče govoriti.
Ni ovir, da se delitev navedenega premoženja ne bi opravila tako, da se namesto, da se deli vsaka posamezna stvar, vsakemu od udeležencev dodeli določena stvar (ali skupina stvari) v sorazmerju s solastniškimi deleži, upoštevajoč upravičen interes solastnikov na posameznih stvareh.
Pri delitvi solastništva na večih stvareh in skupnem premoženju velja princip delitve, ki ga uveljavlja 70. člen SPZ, ki sodišču nalaga, da si primarno prizadeva za fizično delitev. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo odločiti, kateremu izmed udeležencev se dodelijo posamezne nepremičnine in glede na soglasno voljo udeležencev o njeni delitvi tudi, komu naj se dodeli terjatev, za katero sta se stranki strinjali, da se ovrednoti kot nepremičnina.
Zaganjanje motorja delovnega stroja z ročnim zaganjačem predstavlja nevarno dejavnost. Pravilen je zaključek, da je zaganjanje delovnega stroja z ročnim zaganjačem, pri čemer lahko pride do povratnega udara in do česar je v obravnavanem primeru tudi prišlo, stvar iz katere izhaja večja nevarnost za tistega, ki stroj zaganja.
ZASP člen 82, 82/2, 153, 160, 160/4. ZASP-B člen 26, 26/4. ZVOP-1 člen 9, 9/4, 10, 10/3. ZPP člen 154, 154/2.
veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – exceptio illegalis – civilna kazen – kršitev materialne avtorske pravice – plačilo avtorskega honorarja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev – poslovna skrivnost – osebni podatki
Sodišče o civilni kazni odloči upoštevajoč vse okoliščine primera, od katerih je stopnja krivde le ena in ki ne narekuje nujno izreka kazni.
dodatni sklep o dedovanju - napotitveni sklep - nov dedič - možnost obravnavanja – dediščinska tožba
Ker izostanek sklepa o napotitvi ne predstavlja nikakršne procesne ovire za vložitev dediščinske tožbe pritožnice, pritožnici možnost obravnavanja ni bila odvzeta.
ZD člen 26, 26/1, 26/2, 27, 210, 210/1, 212. ZZZDR člen 58, 58/1.
spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - skupno premoženje - nujni delež - prikrajšanje dediča - vrnitev darila - (ne)odplačnost pravnega posla
Kadar kakšen od dedičev zatrjuje, da določeno premoženje ne spada v zapuščino, tega ne uveljavlja kot dedič ampak kot tretji (originarni pridobitelj).
Skupno premoženje s smrtjo enega od zakoncev ni prenehalo obstajati; prenehala je le zakonska skupnost (zveza), s tem pa je nastala podlaga za delitev skupnega premoženja.
Od vprašanja (ne)odplačnosti pravnega posla je odvisna dedna pravica A. H. (prikrajšanje nujnega deleža in višina prikrajšanja).
zastaranje odškodninskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - ustalitev zdravstvenega stanja - relevantno zdravljenje - možnost opredelitve škode - skrbnost pri ugotavljanju posledic škodnega dogodka
Zastaranje odškodninskega zahtevka za nepremoženjsko škodo začne teči takrat, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali do te mere, da je mogoče opredeliti višino škode in zanesljivo predvideti tudi morebitno bodočo škodo.
Za zastaranje je relevantno samo tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Ni torej izključeno, da se oškodovančevo zdravstveno stanje že pred zaključkom zdravljenja toliko stabilizira, da dopušča opredelitev škode.
Preklic pogodbe je bil v v nasprotju s poštenjem, zato posredniška pogodba s preklicem ni prenehala veljati. Dejstva, da je pogodbo podpisal le zet tožencev, ne more spremeniti oziroma vplivati na drugačno stališče. Tožeča stranka je izpolnila svojo zavezo po pogodbi, zato ji provizija za opravljeno delo gre.
SODNE TAKSE - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058589
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/3. ZST-1 člen 6, 6a. ZPP člen 337, 337/1.
plačilo sodne takse - plačilo pri blagajni sodišča – dokazilo o plačilu takse – dopustna pritožbena novota
Kadar je sodna taksa plačana pri blagajni sodišča, se šteje, da je taksa plačana na dan plačila pri blagajni sodišča, dolžniku pa v tem primeru sodišču ni treba še posebej dostavljati dokazila o plačilu sodne takse.
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, ki je izdelano izvedensko mnenje opredelilo kot zelo zahtevno. Izvedenec je moral odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, pri tem pa primerjava z nagrado odvetniku ni na mestu.
Navedba na reviziji, da je pooblastilo priloženo in navedba na drugih vlogah, da je pooblastilo že v spisu, sama po sebi ne predstavlja dokaza, da je bilo vloženi reviziji priloženo tudi pooblastilo tožeče stranke odvetnici za njeno vložitev. Ne glede na takšne ugotovitve pritožbenega sodišča, pa končnega sklepa o tem, ali je pritožnici uspelo dokazati, da je bil dohodni zaznamek nepravilno izpolnjen, (še) ni mogoče narediti. Predlagala je namreč tudi dokaz z zaslišanjem pooblaščenke, to je odvetnice A. Z.
ZFPPIPP člen 119. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelju člen 8, 8/1, 8/3.
razrešitev upravitelja – pravna posledica razrešitve – vračilo nagrade – obveznost novega upravitelja
Sodišče v stečajnem postopku po 119. členu ZFPPIPP odloča le o razrešitvi upravitelja, pravno posledico njegove razrešitve iz krivdnih razlogov pa določa 1. odstavek 8. člena Pravilnika, ki upravitelju nalaga vrnitev v stečajno maso vse v postopku izplačane nagrade, po 3. odstavku 8. člena Pravilnika pa je skrb za izterjavo neplačane obveznosti razrešenega upravitelja poverjena novemu upravitelju. Za izterjavo neplačane obveznosti torej novi upravitelj ne potrebuje posebnega sklepa sodišča, ki bi bil izdan v stečajnem postopku.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobrovernost posestnika – presoja priposestvovanja po določbah ODZ
Po pravnih pravilih paragrafov 1452 do 1477 ODZ je bila za priposestvovanje potrebna pristna posest (ni smela biti pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja, če je šlo za prekarij), pravična (priposestvovalec ali njegov prednik je moral imeti veljaven pravni naslov) in poštena (tega pojma ODZ sicer posebej ne razlaga, enači pa se ga s pojmom dobrovernosti - upravičenim prepričanjem priposestvovalca, da ima stvar v posesti, kot da bi bila njegova – t. i. lastniška posest), ki je morala neprekinjeno trajati 20. let.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo pritožbo tožeče stranke z dne 13. 12. 2012 za umaknjeno. Tožnik namreč sodne takse ni plačal niti ob vložitvi pritožbe (oziroma v petnajstdnevnem roku od vročitve plačilnega naloga) niti kasneje v dodatno postavljenem roku.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – nova stvar – zatrjevanje nadpolovičnega deleža –ugovor nadpolovičnega deleža - nasprotna tožba - materialno procesno vodstvo
V obravnavanem primeru se je celotna pravda sukala okoli tega, ali je sporna premičnina del skupnega premoženja zakoncev ali ne, zato se je vprašanje deleža na njem logično potisnilo ob rob. Višina deležev je (znova) postala aktualna šele, ko pri sodišču dozorela odločitev, da gre za skupno premoženje.
Ob neenotni (ustavno)sodni praksi bi bilo na mestu, da bi sodišče pravdnima strankam razkrilo, da sámo sledi tistemu delu sodne prakse, ki se zavzema, da je treba pri zatrjevanju nadpolovičnega deleža vložiti nasprotno tožbo.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – opustitev procesnega dejanja – opustitev vložitve ugovora – uspešnost ugovora – nastanek premoženjske obveznosti oziroma izguba pravice
Da bi bilo izpodbijanje opustitve procesnega dejanja uspešno, mora tožnik dokazati, da je bil dolžnik zaradi tega obsojen na izpolnjevanje neke obveznosti ali da je izgubil neko pravico, čeprav takšna posledica po rednem teku postopka ni bila nujna. To pomeni, da mora tožnik v tožbi, s katero izpodbija opustitev procesnega dejanja, s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi se z opravo tega dejanja lahko izognil določeni premoženjski obveznosti oziroma bi lahko pridobil kakšno premoženjsko pravico.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075407
OZ člen 395, 395/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
kreditna pogodba – poroštvo – solidarna obveznost dolžnika in poroka
Nič ni narobe, če je tožnica terjala izpolnitev iste obveznosti posebej od glavnega dolžnika in posebej od toženke kot poroka. Če bo tožnica realizirala svojo terjatev proti enemu zavezancu, bo drugi zavezanec lahko ugovarjal, da je terjatev tožnice proti njemu prenehala.