predlog za obnovo postopka – razveljavitev klavzule pravnomočnosti – stranka postopka – položaj tretjega – izpraznitev stanovanja
Oseba, ki v postopku za izpraznitev stanovanja ni sodelovala in tudi ni bila stranka tega postopka, ni legitimirana za vložitev izrednega pravnega sredstva. Njena ustavna pravica do sodnega varstva je varovana v okviru sredstev, ki jih pravni red daje tretjemu v izvršilnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078551
OZ člen 131, 171, 174, 175, 179. ZPP člen 185, 286.
odmera odškodnine - paraplegija z delno ohromljenostjo spodnjega dela telesa - posebno huda telesna poškodba - materialna škoda - izguba na zaslužku – zaposlitev za določen čas - denarna renta - nepremoženjska škoda - sprememba tožbe - prekluzija ob spremembi tožbe
Škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, je bodoča škoda. Odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Zato se o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutnega škodnega dogodka.
Tudi za oškodovance, ki so pred škodnim dogodkom pridobivali zaslužek s priložnostnimi deli ali zaposlitvami za določen čas, se šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku.
Pri spremembi tožbe prekluzija trditev in dokaznih predlogov ne velja. Prekluzija in pravilo o spremembi tožbe služita ekonomičnemu in smotrnemu vodenju postopka. Ker ZPP dovoljuje spremembo tožbe do konca glavne obravnave, je dovoljeno tudi utemeljevanje spremenjene tožbe z novimi dejstvi in dokazi
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 19, 19/1. OZ člen 378, 378/1.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova – načelo stroge formalne legalitete – izterjava zakonskih zamudnih obresti – rok za izpolnitev
Zgolj dejstvo, da je v izvršilnem naslovu določen rok za izpolnitev, še ni podlaga za izvršbo zakonskih zamudnih obresti. Določba prvega odstavka 378. člena OZ bi bila torej za izvršilno sodišče upoštevna, če bi bila upoštevana že v izvršilnem naslovu.
dodatni sklep o dedovanju - lastnina zapustnika - obstoj zapuščine
Ker zapustnica ni lastnica premoženja, glede katerega pritožnika zahtevata izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
Zatrjevanja tožeče stranke, da sta imeli druga tožeča in druga tožena stranka dovolj lastnih sredstev, ki bi jih v primeru potreb lahko posodili prvi tožeči stranki ter da druga tožeča stranka vse do leta 2012 ni bila seznanjena s posojilom, pa tudi navedbe o komuniciranju druge tožene stranke v imenu prve tožene stranke, o odpoklicu posojila in nakazovanju sredstev prve tožeče stranke na osebni račun na Hrvaškem, še ne izkazujejo verjetnosti obstoja terjatve. Tudi morebitno t.i. „prelivanje sredstev družbe na zasebni račun“ še ne izkazuje fiktivnosti spornih posojilnih pogodb.
solastnina – način delitve – žreb – prevzemni interes – prekluzija v nepravdnem postopku
Okoliščine, navedene v 70. členu SPZ, po katerih sodišče odloči o tem, kateremu solastniku bo pripadala stvar, ki je predmet delitve, ne tvorijo zaprtega kroga. Izključen ni niti žreb.
Sodišče mora v postopku delitve z vidika pravočasnosti izjav udeležencev paziti zgolj na to, da bi ne prišlo do zlorabe procesnih pravic, da je njihovo ravnanje skladno z načelom vestnosti in poštenja ter na to, da se v največji meri uresničuje načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka.
izdaja odločbe brez izvedbe naroka - gospodarski spor - priznana dejstva – opozorilo sodišča na možnost izdaje sodbe brez naroka
Na podlagi 488. člena ZPP lahko sodišče izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da dejansko stanje ni sporno. Vendar pa dejansko stanje lahko postane nesporno tudi šele po izmenjavi pripravljalnih vlog.
ZPP ne predvideva, da bi moralo sodišče stranke na možnost izdaje odločbe brez oprave naroka stranki opozoriti.
ZKP člen 92, 92/2, 95, 95/4, 398. Sodni red člen 123-133, 130, 130/1.
stroški kazenskega postopka – oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka – pravočasnost predloga za oprostitev – poziv za plačilo stroškov – prejem plačilnega naloga – iztek roka za plačilo stroškov – pritožba zoper pravnomočno sodbo – nedovoljena pritožba
Sodišče sme obdolženega oprostiti povrnitve stroškov kazenskega postopka. Če se okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče obdolženega oprostiti plačila le-teh, ugotovijo po izdaji odločbe o stroških, sme sodišče s posebnim sklepom na predlog obdolženega le-tega oprostiti povrnitve, odložiti plačilo ali mu dovoliti, da jih povrne v obrokih. Predlog lahko poda obdolženi do izteka roka za plačilo. Pri ugotavljanju izteka roka za plačilo mora sodišče upoštevati določila 133. člena Sodnega reda, ki določa način izterjave stroškov kazenskega postopka in prisilno izterjavo. Zavezanec za plačilo stroškov postopka je šele s pozivom na plačilo stroškov postopka dejansko seznanjen z rokom plačila in številko računa, kamor mora biti znesek nakazan. Obdolženi z odločbo, s katero je bilo odločeno o stroških postopka, običajno ni seznanjen z rokom plačila, ker ne ve, kdaj je odločba postala pravnomočna.
izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana na dolžnika – zahtevek za vpis lastninske pravice na dolžnika – oblikovanje tožbenega zahtevka – izstavitev zemljiškoknjižne listine
V izvršilnem postopku na izvršbi na nepremičnino, v kolikor nepremičnina, ki je predmet izvršbe, v zemljiški knjigi ni vpisana na dolžnika, upnik pa nima listine, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, 168. člen ZIZ ne daje podlage upniku, da lahko od dolžnika in tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik te nepremičnine, s tožbo v pravdi zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na dolžnika.
Če upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. To pomeni, da mora biti tožbeni zahtevek oblikovan tako, da bo že na podlagi sodbe, v kolikor je zahtevku ugodeno, po uradni dolžnosti lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na dolžnika.
nagrada za postopek na prvi stopnji - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev dovolitvenega dela - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 oziroma 3101 ZOdvT nastane s pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, saj se že s tem trenutkom izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine nadaljuje kot postopek z ugovorom zoper plačilni nalog, to je kot pravdni postopek.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075441
OZ člen 54, 54/1, 55, 55/2. SPZ člen 99.
negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja – odškodnina – pisnost kot pogoj za veljavnost dogovora
Ker je za poseg, ki ga tožnica toženki očita, obstajala (in še vedno obstaja) veljavna pravna podlaga, o protipravnosti vznemirjanja tožničine lastninske pravice s postavitvijo kanalizacijskih cevi ni mogoče govoriti.
Ni ovir, da se delitev navedenega premoženja ne bi opravila tako, da se namesto, da se deli vsaka posamezna stvar, vsakemu od udeležencev dodeli določena stvar (ali skupina stvari) v sorazmerju s solastniškimi deleži, upoštevajoč upravičen interes solastnikov na posameznih stvareh.
Pri delitvi solastništva na večih stvareh in skupnem premoženju velja princip delitve, ki ga uveljavlja 70. člen SPZ, ki sodišču nalaga, da si primarno prizadeva za fizično delitev. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo odločiti, kateremu izmed udeležencev se dodelijo posamezne nepremičnine in glede na soglasno voljo udeležencev o njeni delitvi tudi, komu naj se dodeli terjatev, za katero sta se stranki strinjali, da se ovrednoti kot nepremičnina.
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, ki je izdelano izvedensko mnenje opredelilo kot zelo zahtevno. Izvedenec je moral odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, pri tem pa primerjava z nagrado odvetniku ni na mestu.
Navedba na reviziji, da je pooblastilo priloženo in navedba na drugih vlogah, da je pooblastilo že v spisu, sama po sebi ne predstavlja dokaza, da je bilo vloženi reviziji priloženo tudi pooblastilo tožeče stranke odvetnici za njeno vložitev. Ne glede na takšne ugotovitve pritožbenega sodišča, pa končnega sklepa o tem, ali je pritožnici uspelo dokazati, da je bil dohodni zaznamek nepravilno izpolnjen, (še) ni mogoče narediti. Predlagala je namreč tudi dokaz z zaslišanjem pooblaščenke, to je odvetnice A. Z.
pogodba o delu – notifikacija napak – vsebina obvestila o napakah – konkretizacija napake
Naročnik mora o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Pri tem pa mora v obvestilu o napaki le-to natančneje opisati in povabiti podjemnika, da opravljeni posel pregleda.
Izvedba del je bila sicer pisno pravočasno grajana, vendar pavšalna, saj je bilo navedeno zgolj »zavračamo račun zaradi neizvedbe del«, kar pa nikakor ne ustreza obvestilu o napakah, saj ni konkretizirano v smislu navedbe, najmanj katera dela niso bila opravljena.
Upnik je na sredstvih, ki so bila rezervirana na računu dolžnika, na podlagi predhodne odredbe pridobil ločitveno pravico z dnem rezervacije sredstev na računu dolžnika pod pogojem, da postane sklep o predhodni odredbi pravnomočen.
Prekinjen postopek zavarovanja s predhodno odredbo se po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave nadaljuje na podlagi določila tretjega odstavka 208. člena ZPP.
dodatni sklep o dedovanju - napotitveni sklep - nov dedič - možnost obravnavanja – dediščinska tožba
Ker izostanek sklepa o napotitvi ne predstavlja nikakršne procesne ovire za vložitev dediščinske tožbe pritožnice, pritožnici možnost obravnavanja ni bila odvzeta.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – opustitev procesnega dejanja – opustitev vložitve ugovora – uspešnost ugovora – nastanek premoženjske obveznosti oziroma izguba pravice
Da bi bilo izpodbijanje opustitve procesnega dejanja uspešno, mora tožnik dokazati, da je bil dolžnik zaradi tega obsojen na izpolnjevanje neke obveznosti ali da je izgubil neko pravico, čeprav takšna posledica po rednem teku postopka ni bila nujna. To pomeni, da mora tožnik v tožbi, s katero izpodbija opustitev procesnega dejanja, s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi se z opravo tega dejanja lahko izognil določeni premoženjski obveznosti oziroma bi lahko pridobil kakšno premoženjsko pravico.