komanditna pogodba – pooblastilo za vodenje in zastopanje
Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženka za vodenje ali zastopanje izbrisane komanditne družbe ni imela podlage niti v zakonu niti v pogodbi o ustanovitvi te družbe, je pravilno zaključilo, da je ni mogoče šteti za aktivno, temveč zgolj za pasivno družbenico.
pogodba o naročilu - pravica do plačila za svoj trud - odstotek prisojene odškodnine - odpoved pooblastila za zastopanje s strani tožene stranke - sorazmerni del plačila
Navkljub dogovoru pravdnih strank o plačilu za opravljeno delo po odstotku (eventualno) prisojene odškodnine, tožniku pripada sorazmerno plačilo za že opravljene odvetniške storitve, ker je do prenehanja zastopanja prišlo po volji toženke kot naročnika.
Primeren način za izračun sorazmernega dela plačila je z obračunom dejansko opravljenih odvetniških storitev po odvetniški tarifi.
izdaja odločbe brez izvedbe naroka - gospodarski spor - priznana dejstva – opozorilo sodišča na možnost izdaje sodbe brez naroka
Na podlagi 488. člena ZPP lahko sodišče izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da dejansko stanje ni sporno. Vendar pa dejansko stanje lahko postane nesporno tudi šele po izmenjavi pripravljalnih vlog.
ZPP ne predvideva, da bi moralo sodišče stranke na možnost izdaje odločbe brez oprave naroka stranki opozoriti.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 19, 19/1. OZ člen 378, 378/1.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova – načelo stroge formalne legalitete – izterjava zakonskih zamudnih obresti – rok za izpolnitev
Zgolj dejstvo, da je v izvršilnem naslovu določen rok za izpolnitev, še ni podlaga za izvršbo zakonskih zamudnih obresti. Določba prvega odstavka 378. člena OZ bi bila torej za izvršilno sodišče upoštevna, če bi bila upoštevana že v izvršilnem naslovu.
krivdna odgovornost delodajalca - neprimerna službena obutev za hojo po hribovitem gozdnem terenu - opustitev skrbnega ravnanja - izbira napačne obutve
Ker službena obutev policista za hojo po hribovitem gozdnem terenu ni bila primerna/ustrezna, je podana krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke (tožnikovega delodajalca) za nastalo škodo.
preprečevanje nasilja v družini – nasilje – prepustitev stanovanja – prepoved približevanja – rok za vložitev zahtevka – izvajanje dokazov – načelo sorazmernosti - stroški postopka
Nasprotni udeleženec je predlagateljico v nosečem stanju in v pričo mladoletnih otrok stresal, porinil in ji ob tem grozil, da jih bo spravil iz hiše, kar brez dvoma predstavlja nasilje, ki opravičuje odločitev o prepustitvi stanovanja v izključno uporabo predlagateljici in njenim mld. otrokom.
ZPP člen 286, 286b, 324. SPZ člen 95. OZ člen 190.
pobotni ugovor v pravdi - tričlenski izrek - vrednost vlaganj v nepremičnino - obogatitveni zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganja- vrnitveni zahtevek - vzdrževalna vlaganja namenjena ohranitvi vrednosti nepremičnine
Tožnik je vlagal v nepremičnine matere zaradi lastne uporabe in v pričakovanju, da bodo po smrti pripadle njemu, torej v pričakovanju nasprotne izpolnitve. Njegovo pričakovanje se je izjalovilo, saj je mati nepremičnine podarila toženki. Tej je s tem pripadla tudi korist od njegovih vlaganj. Predmet te pravde je vprašanje, kolikšna je vrednost tako dosežene koristi.
Obogatitev je tudi v prihranitvi stroškov, ki jih je imel lastnik nepremičnine za njeno vzdrževanje. Brez vzdrževalnih vlaganj bi se vrednost nepremičnine zmanjšala oziroma bi posamezni sestavni deli, ki ji pripadajo, propadli.
Po obogatitvnem načelu je prejemnik dolžan vrniti le toliko, za kar je obogaten, vendar ne več, kot je druga stranka prikrajšana.
Ugovor pobotanja je mogoče v pravdi postaviti do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, vendar ob pogoju, da njegova postavitev ni povezana z novimi trditvami o dejstvih in predlaganih dokazih.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - razpis naroka
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je vložen iz očitno neupravičenih razlogov, če je nesklepčen - v njem niso navedena vsa pravno relevantna dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, utemeljila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sodišče misli, da sodišče prve stopnje ne sme v okviru presoje “očitno neutemeljenih razlogov” upoštevati tudi resničnosti zatrjevanih dejstev in se spuščati v presojo dokazov, razen če so sami dokazi, ki jih predlaga predlagatelj, v nasprotju z zatrjevanimi dejstvi.
Če gre za nenadne vzroke (npr. prometna nesreča ali okvara na poti na sodišče, nenadna bolezen), stranki ni mogoče očitati, da je zaradi tega, ker v tovrstnih okoliščinah ni uporabila telefona, predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen iz očitno neupravičenih razlogov, pač pa je to ravnanje stranke ali pooblaščenca vendarle lahko koristno z vidika poznejšega dokazovanja resničnosti njenih navedb o samem vzroku zamude. To okoliščino je mogoče upoštevati v okviru proste presoje dokazov.
ZIZ člen 34, 34/2, 34/3, 34/4, 84, 84/3, 169, 169/1.
sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom – pravni interes za razširitev izvršbe - popolno poplačilo terjatve – predlog za omejitev izvršbe
Upnik ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom oz. predmetom ni dolžan izkazati, da z že dovoljenimi sredstvi oz. predmeti izvršbe ne bo mogel biti poplačan.
Namen poslovne odškodninske odgovornosti je v tem, da bo upnik s prejemom odškodnine v enakem položaju, kot bi bil, če bi bila obveznost pravilno izpolnjena. Glede na to, da bi bil tožnik enako odmerjen davek v vsakem primeru dolžan plačati in je v tem delu v enakem položaju ne glede na ravnanje tožene stranke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo da ni vzročne zveze med očitano kršitvijo pogodbe in obveznostjo tožeče stranke, da plača davek.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – prostovoljna izselitev iz nepremičnine – uporabnina – preprečitev rabe skupne nepremičnine – zamenjava ključavnice – pravica do zasebnosti
Če se solastnik prostovoljno odpove souporabi nepremičnine, do plačila uporabnine ni upravičen. Za odločitev je torej bistveno, kaj je pravi razlog, da je tožnik zapustil skupno nepremičnino.
V primeru, da se tožnik iz skupnega stanovanja prostovoljno izseli, so njegova lastninska upravičenja omejena tudi s pravico toženke do zasebnosti.
Sodišče pri izdaji sodne odločbe ni vezano na svoj sklep glede same izdaje sodbe, saj ne glede na to, da je po koncu dokaznega postopka odločilo, da bo izdalo vmesno sodbo, sodišče še vedno lahko izda sodbo, s katero v celoti zavrne zahtevek tožnika, saj je tekom dokaznega postopka odločalo o temelju zahtevka, pri čemer se je izkazalo, da temelj ni podan.
spor majhne vrednosti – pogodba o izobraževanju – prekinitev pogodbe – zastaranje terjatve
Kljub temu, da toženka ni obiskovala predavanj niti ni pristopila k nobenemu izpitu, je šele po koncu šolskega leta tožeči stranki pisno sporočila, da prekinja Pogodbo. Stališče, da vtoževana terjatev obstoji, je materialnopravno pravilno. Tožeča stranka tako ni bila dolžna toženke pozivati, naj se udeleži predavanj in opravlja izpite. Vtoževana terjatev ni zastarala.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – opustitev procesnega dejanja – opustitev vložitve ugovora – uspešnost ugovora – nastanek premoženjske obveznosti oziroma izguba pravice
Da bi bilo izpodbijanje opustitve procesnega dejanja uspešno, mora tožnik dokazati, da je bil dolžnik zaradi tega obsojen na izpolnjevanje neke obveznosti ali da je izgubil neko pravico, čeprav takšna posledica po rednem teku postopka ni bila nujna. To pomeni, da mora tožnik v tožbi, s katero izpodbija opustitev procesnega dejanja, s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi se z opravo tega dejanja lahko izognil določeni premoženjski obveznosti oziroma bi lahko pridobil kakšno premoženjsko pravico.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – nova stvar – zatrjevanje nadpolovičnega deleža –ugovor nadpolovičnega deleža - nasprotna tožba - materialno procesno vodstvo
V obravnavanem primeru se je celotna pravda sukala okoli tega, ali je sporna premičnina del skupnega premoženja zakoncev ali ne, zato se je vprašanje deleža na njem logično potisnilo ob rob. Višina deležev je (znova) postala aktualna šele, ko pri sodišču dozorela odločitev, da gre za skupno premoženje.
Ob neenotni (ustavno)sodni praksi bi bilo na mestu, da bi sodišče pravdnima strankam razkrilo, da sámo sledi tistemu delu sodne prakse, ki se zavzema, da je treba pri zatrjevanju nadpolovičnega deleža vložiti nasprotno tožbo.
Preklic pogodbe je bil v v nasprotju s poštenjem, zato posredniška pogodba s preklicem ni prenehala veljati. Dejstva, da je pogodbo podpisal le zet tožencev, ne more spremeniti oziroma vplivati na drugačno stališče. Tožeča stranka je izpolnila svojo zavezo po pogodbi, zato ji provizija za opravljeno delo gre.
Bistveno je zadnje posestno stanje, to je stanje posesti pred motenjem, ki je predmet te pravde.
Ni pravilno stališče pritožbe, da je soposestnik upravičen do posestnega varstva v posestni pravdi le, če mu je soposestnik odvzel posest stvari oziroma ga je izključil iz posesti, in da ima sicer na voljo le petitorno pravdo. Soposestnik mora paziti le na to, da ne postavi tožbenega zahtevka, ki soposestniku odvzema soposest stvari in ga iz posesti stvari izključuje, saj takšnega varstva zakon ne omogoča. Enako velja za sodišče, ko ugodi tožbenemu zahtevku v njegovem restitucijskem in prepovednem delu.
Ugotovitvi, da je material toženec odložil na dvorišču in da ga je že umaknil, ker ga je vgradil v dvorišče, še ne utemeljujeta prepovedi nadaljnjega motenja. Treba je ugotoviti, ali je bilo takšno ravnanje toženca motilno in obstoj ekonomskega interesa.
neupravičena obogatitev – pridobitev koristi s storitvijo – obogatitveno načelo – vrednost koristi – subjektivna korist
Tožnica je upravičena do plačila vrednosti koristi, ki jo ima toženec zaradi njenih del, in ne do plačila vrednosti njenih storitev in nastalih stroškov.
ZD člen 26, 26/1, 26/2, 27, 210, 210/1, 212. ZZZDR člen 58, 58/1.
spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - skupno premoženje - nujni delež - prikrajšanje dediča - vrnitev darila - (ne)odplačnost pravnega posla
Kadar kakšen od dedičev zatrjuje, da določeno premoženje ne spada v zapuščino, tega ne uveljavlja kot dedič ampak kot tretji (originarni pridobitelj).
Skupno premoženje s smrtjo enega od zakoncev ni prenehalo obstajati; prenehala je le zakonska skupnost (zveza), s tem pa je nastala podlaga za delitev skupnega premoženja.
Od vprašanja (ne)odplačnosti pravnega posla je odvisna dedna pravica A. H. (prikrajšanje nujnega deleža in višina prikrajšanja).