razpravno načelo - izpoved priče - trditvena podlaga
Glede na uveljavljeno razpravno načelo sodišče ne sme samo ugotavljati dejstev, ki jih stranka ni zatrjevala, četudi morebiti izhajajo iz izpovedbe priče. Dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev, saj so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo.
Namen poslovne odškodninske odgovornosti je v tem, da bo upnik s prejemom odškodnine v enakem položaju, kot bi bil, če bi bila obveznost pravilno izpolnjena. Glede na to, da bi bil tožnik enako odmerjen davek v vsakem primeru dolžan plačati in je v tem delu v enakem položaju ne glede na ravnanje tožene stranke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo da ni vzročne zveze med očitano kršitvijo pogodbe in obveznostjo tožeče stranke, da plača davek.
vznemirjanje lastninske pravice - odločanje s sklepom - pravica do pravnega sredstva - nedovoljena sprememba tožbe
Ker gre v obravnavanem primeru za tožbo zaradi domnevnega vznemirjanja lastninske pravice in ne tožbo zaradi motenja posesti, bi moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločiti s sodbo in ne s sklepom. S takim ravnanjem je posledično poseglo v pravico tožnice do pravnega sredstva.
Določnost in izvršljivost tožbenega zahtevka nista razloga, zaradi katerih sodišče ne bi dovolilo spremembe tožbe.
Pojav pešca v danih okoliščinah ni nepričakovan in zato ni podan izključitveni razlog.
Prispevek oškodovanca k nastanku škode se ugotavlja po načelu vzročnosti; pomemben je predvsem objektivni pomen škodljivih posledic oškodovančevega ravnanja. Deleža objektivno odgovorne osebe in oškodovančevega prispevka se ugotavljata ob upoštevanju okoliščin primera. Pri tem je bistvenega pomena povečana nevarnost, ki jo za nastanek škode predstavlja motorno vozilo, in na drugi strani vrednotenje oškodovančevega nepravilnega ravnanja kot (so)vzroka nesreče, kot dodatni okoliščini pa je treba upoštevati skrbnost imetnika motornega vozila in skrbnost oškodovanca.
nagrada za postopek na prvi stopnji - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev dovolitvenega dela - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 oziroma 3101 ZOdvT nastane s pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, saj se že s tem trenutkom izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine nadaljuje kot postopek z ugovorom zoper plačilni nalog, to je kot pravdni postopek.
izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana na dolžnika – zahtevek za vpis lastninske pravice na dolžnika – oblikovanje tožbenega zahtevka – izstavitev zemljiškoknjižne listine
V izvršilnem postopku na izvršbi na nepremičnino, v kolikor nepremičnina, ki je predmet izvršbe, v zemljiški knjigi ni vpisana na dolžnika, upnik pa nima listine, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, 168. člen ZIZ ne daje podlage upniku, da lahko od dolžnika in tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik te nepremičnine, s tožbo v pravdi zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na dolžnika.
Če upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. To pomeni, da mora biti tožbeni zahtevek oblikovan tako, da bo že na podlagi sodbe, v kolikor je zahtevku ugodeno, po uradni dolžnosti lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na dolžnika.
zastaranje odškodninskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - ustalitev zdravstvenega stanja - relevantno zdravljenje - možnost opredelitve škode - skrbnost pri ugotavljanju posledic škodnega dogodka
Zastaranje odškodninskega zahtevka za nepremoženjsko škodo začne teči takrat, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali do te mere, da je mogoče opredeliti višino škode in zanesljivo predvideti tudi morebitno bodočo škodo.
Za zastaranje je relevantno samo tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Ni torej izključeno, da se oškodovančevo zdravstveno stanje že pred zaključkom zdravljenja toliko stabilizira, da dopušča opredelitev škode.
preprečevanje nasilja v družini – nasilje – prepustitev stanovanja – prepoved približevanja – rok za vložitev zahtevka – izvajanje dokazov – načelo sorazmernosti - stroški postopka
Nasprotni udeleženec je predlagateljico v nosečem stanju in v pričo mladoletnih otrok stresal, porinil in ji ob tem grozil, da jih bo spravil iz hiše, kar brez dvoma predstavlja nasilje, ki opravičuje odločitev o prepustitvi stanovanja v izključno uporabo predlagateljici in njenim mld. otrokom.
krivdna odgovornost delodajalca - neprimerna službena obutev za hojo po hribovitem gozdnem terenu - opustitev skrbnega ravnanja - izbira napačne obutve
Ker službena obutev policista za hojo po hribovitem gozdnem terenu ni bila primerna/ustrezna, je podana krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke (tožnikovega delodajalca) za nastalo škodo.
postavitev začasnega zastopnika - izbris iz registra prebivalstva
Toženec ni izpolnil svoje prijavno-odjavne obveznosti, po kateri bi moral prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odseli iz območja RS, prijaviti začasni odhod iz območja RS, ki traja več kot 3 mesece ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče. V smislu določb ZPPreb tako ni bilo mogoče ugotoviti toženčevega prebivališča, zato je prvo sodišče utemeljeno postavilo tožencu začasnega zastopnika.
denarna odškodnina za duševne bolečine – razžalitev dobrega imena in časti – nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – višina odškodnine – objava člankov v časniku
Namen denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je satisfakcija, tolažba za oškodovanca, da si z denarjem opomore od prizadetja njegove pravno varovane nepremoženjske dobrine. Po stališču sodne prakse je v nasprotju z namenom te odškodnine oškodovančevo okoriščenje. Tožnica zahteva za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti 30.000,00 EUR odškodnine. Glede na ugotovljene okoliščine tega primera je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zahtevana odškodnina močno previsoka, upoštevaje ustaljeno sodno prakso v podobnih odškodninskih primerih.
dodatni sklep o dedovanju - lastnina zapustnika - obstoj zapuščine
Ker zapustnica ni lastnica premoženja, glede katerega pritožnika zahtevata izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075407
OZ člen 395, 395/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
kreditna pogodba – poroštvo – solidarna obveznost dolžnika in poroka
Nič ni narobe, če je tožnica terjala izpolnitev iste obveznosti posebej od glavnega dolžnika in posebej od toženke kot poroka. Če bo tožnica realizirala svojo terjatev proti enemu zavezancu, bo drugi zavezanec lahko ugovarjal, da je terjatev tožnice proti njemu prenehala.
solastnina – način delitve – žreb – prevzemni interes – prekluzija v nepravdnem postopku
Okoliščine, navedene v 70. členu SPZ, po katerih sodišče odloči o tem, kateremu solastniku bo pripadala stvar, ki je predmet delitve, ne tvorijo zaprtega kroga. Izključen ni niti žreb.
Sodišče mora v postopku delitve z vidika pravočasnosti izjav udeležencev paziti zgolj na to, da bi ne prišlo do zlorabe procesnih pravic, da je njihovo ravnanje skladno z načelom vestnosti in poštenja ter na to, da se v največji meri uresničuje načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka.
ZKP člen 92, 92/2, 95, 95/4, 398. Sodni red člen 123-133, 130, 130/1.
stroški kazenskega postopka – oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka – pravočasnost predloga za oprostitev – poziv za plačilo stroškov – prejem plačilnega naloga – iztek roka za plačilo stroškov – pritožba zoper pravnomočno sodbo – nedovoljena pritožba
Sodišče sme obdolženega oprostiti povrnitve stroškov kazenskega postopka. Če se okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče obdolženega oprostiti plačila le-teh, ugotovijo po izdaji odločbe o stroških, sme sodišče s posebnim sklepom na predlog obdolženega le-tega oprostiti povrnitve, odložiti plačilo ali mu dovoliti, da jih povrne v obrokih. Predlog lahko poda obdolženi do izteka roka za plačilo. Pri ugotavljanju izteka roka za plačilo mora sodišče upoštevati določila 133. člena Sodnega reda, ki določa način izterjave stroškov kazenskega postopka in prisilno izterjavo. Zavezanec za plačilo stroškov postopka je šele s pozivom na plačilo stroškov postopka dejansko seznanjen z rokom plačila in številko računa, kamor mora biti znesek nakazan. Obdolženi z odločbo, s katero je bilo odločeno o stroških postopka, običajno ni seznanjen z rokom plačila, ker ne ve, kdaj je odločba postala pravnomočna.
izdaja odločbe brez izvedbe naroka - gospodarski spor - priznana dejstva – opozorilo sodišča na možnost izdaje sodbe brez naroka
Na podlagi 488. člena ZPP lahko sodišče izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da dejansko stanje ni sporno. Vendar pa dejansko stanje lahko postane nesporno tudi šele po izmenjavi pripravljalnih vlog.
ZPP ne predvideva, da bi moralo sodišče stranke na možnost izdaje odločbe brez oprave naroka stranki opozoriti.
neprava zamudna sodba - poseg v osebnostne pravice – relativna oseba iz javnega življenja – javni uslužbenec – razkritje identitete komentatorja v spletnem forumu
Z razkritjem identitete pri eni od tem na spletnem forumu je tožnik stopil v prostor družbenega dogajanja, ki presega sfero zasebnosti in mora nase prevzeti tveganje, da bodo njegova mnenja (in tudi so) postala predmet diskusije in presoje.
Tožnik je javni uslužbenec, njihova ravnanja pa so načeloma vedno predmet javnega interesa, čeprav pri tem ne gre za izvrševanje politične funkcije