ZPP člen 286, 286b, 324. SPZ člen 95. OZ člen 190.
pobotni ugovor v pravdi - tričlenski izrek - vrednost vlaganj v nepremičnino - obogatitveni zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganja- vrnitveni zahtevek - vzdrževalna vlaganja namenjena ohranitvi vrednosti nepremičnine
Tožnik je vlagal v nepremičnine matere zaradi lastne uporabe in v pričakovanju, da bodo po smrti pripadle njemu, torej v pričakovanju nasprotne izpolnitve. Njegovo pričakovanje se je izjalovilo, saj je mati nepremičnine podarila toženki. Tej je s tem pripadla tudi korist od njegovih vlaganj. Predmet te pravde je vprašanje, kolikšna je vrednost tako dosežene koristi.
Obogatitev je tudi v prihranitvi stroškov, ki jih je imel lastnik nepremičnine za njeno vzdrževanje. Brez vzdrževalnih vlaganj bi se vrednost nepremičnine zmanjšala oziroma bi posamezni sestavni deli, ki ji pripadajo, propadli.
Po obogatitvnem načelu je prejemnik dolžan vrniti le toliko, za kar je obogaten, vendar ne več, kot je druga stranka prikrajšana.
Ugovor pobotanja je mogoče v pravdi postaviti do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, vendar ob pogoju, da njegova postavitev ni povezana z novimi trditvami o dejstvih in predlaganih dokazih.
ZFPPIPP člen 119. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelju člen 8, 8/1, 8/3.
razrešitev upravitelja – pravna posledica razrešitve – vračilo nagrade – obveznost novega upravitelja
Sodišče v stečajnem postopku po 119. členu ZFPPIPP odloča le o razrešitvi upravitelja, pravno posledico njegove razrešitve iz krivdnih razlogov pa določa 1. odstavek 8. člena Pravilnika, ki upravitelju nalaga vrnitev v stečajno maso vse v postopku izplačane nagrade, po 3. odstavku 8. člena Pravilnika pa je skrb za izterjavo neplačane obveznosti razrešenega upravitelja poverjena novemu upravitelju. Za izterjavo neplačane obveznosti torej novi upravitelj ne potrebuje posebnega sklepa sodišča, ki bi bil izdan v stečajnem postopku.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobrovernost posestnika – presoja priposestvovanja po določbah ODZ
Po pravnih pravilih paragrafov 1452 do 1477 ODZ je bila za priposestvovanje potrebna pristna posest (ni smela biti pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja, če je šlo za prekarij), pravična (priposestvovalec ali njegov prednik je moral imeti veljaven pravni naslov) in poštena (tega pojma ODZ sicer posebej ne razlaga, enači pa se ga s pojmom dobrovernosti - upravičenim prepričanjem priposestvovalca, da ima stvar v posesti, kot da bi bila njegova – t. i. lastniška posest), ki je morala neprekinjeno trajati 20. let.
SODNE TAKSE - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058589
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/3. ZST-1 člen 6, 6a. ZPP člen 337, 337/1.
plačilo sodne takse - plačilo pri blagajni sodišča – dokazilo o plačilu takse – dopustna pritožbena novota
Kadar je sodna taksa plačana pri blagajni sodišča, se šteje, da je taksa plačana na dan plačila pri blagajni sodišča, dolžniku pa v tem primeru sodišču ni treba še posebej dostavljati dokazila o plačilu sodne takse.
zastaranje odškodninskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - ustalitev zdravstvenega stanja - relevantno zdravljenje - možnost opredelitve škode - skrbnost pri ugotavljanju posledic škodnega dogodka
Zastaranje odškodninskega zahtevka za nepremoženjsko škodo začne teči takrat, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali do te mere, da je mogoče opredeliti višino škode in zanesljivo predvideti tudi morebitno bodočo škodo.
Za zastaranje je relevantno samo tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Ni torej izključeno, da se oškodovančevo zdravstveno stanje že pred zaključkom zdravljenja toliko stabilizira, da dopušča opredelitev škode.
vznemirjanje lastninske pravice - odločanje s sklepom - pravica do pravnega sredstva - nedovoljena sprememba tožbe
Ker gre v obravnavanem primeru za tožbo zaradi domnevnega vznemirjanja lastninske pravice in ne tožbo zaradi motenja posesti, bi moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločiti s sodbo in ne s sklepom. S takim ravnanjem je posledično poseglo v pravico tožnice do pravnega sredstva.
Določnost in izvršljivost tožbenega zahtevka nista razloga, zaradi katerih sodišče ne bi dovolilo spremembe tožbe.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - razpis naroka
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je vložen iz očitno neupravičenih razlogov, če je nesklepčen - v njem niso navedena vsa pravno relevantna dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, utemeljila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sodišče misli, da sodišče prve stopnje ne sme v okviru presoje “očitno neutemeljenih razlogov” upoštevati tudi resničnosti zatrjevanih dejstev in se spuščati v presojo dokazov, razen če so sami dokazi, ki jih predlaga predlagatelj, v nasprotju z zatrjevanimi dejstvi.
Če gre za nenadne vzroke (npr. prometna nesreča ali okvara na poti na sodišče, nenadna bolezen), stranki ni mogoče očitati, da je zaradi tega, ker v tovrstnih okoliščinah ni uporabila telefona, predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen iz očitno neupravičenih razlogov, pač pa je to ravnanje stranke ali pooblaščenca vendarle lahko koristno z vidika poznejšega dokazovanja resničnosti njenih navedb o samem vzroku zamude. To okoliščino je mogoče upoštevati v okviru proste presoje dokazov.
ZIZ člen 34, 34/2, 34/3, 34/4, 84, 84/3, 169, 169/1.
sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom – pravni interes za razširitev izvršbe - popolno poplačilo terjatve – predlog za omejitev izvršbe
Upnik ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom oz. predmetom ni dolžan izkazati, da z že dovoljenimi sredstvi oz. predmeti izvršbe ne bo mogel biti poplačan.
Za učinkovanje menične zaveze ni potrebna posebna pisna menična poroštvena izjava in pravilen je materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka s podpisom menice na talonu bianco menice zavezala kot menični porok-avalist, saj za nastanek avala zadostuje podpis na licu menice, razen če ne gre za trasatov ali trasantov podpis.(30. člen ZM). V okoliščinah konkretnega primera, ko se je sicer tožena stranka podpisala na menico kot menični porok, je šteti, da je ta podpis ne more materialnopravno zavezovati, saj gre za nedvomno nepošten način pridobitve podpisa tožene stranke. Tožeča stranka je vedela, da se je podpisnik pogodbe o poslovnem sodelovanju zavezal le za zavarovanje z bianco ne avalirano menico, pa je kljub temu po svojem komercialistu toženi stranki dala v podpis bianco menico na podlagi vzorčne menice, ki pa je bila bianco avalirana menica, pri čemer pa tožene stranke na to okoliščino sploh ni opozorila, na kar bi jo gotovo morala ob upoštevanju zaveze iz pogodbe o poslovnem sodelovanju.
krivdna odgovornost delodajalca - neprimerna službena obutev za hojo po hribovitem gozdnem terenu - opustitev skrbnega ravnanja - izbira napačne obutve
Ker službena obutev policista za hojo po hribovitem gozdnem terenu ni bila primerna/ustrezna, je podana krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke (tožnikovega delodajalca) za nastalo škodo.
dodatni sklep o dedovanju - lastnina zapustnika - obstoj zapuščine
Ker zapustnica ni lastnica premoženja, glede katerega pritožnika zahtevata izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – prostovoljna izselitev iz nepremičnine – uporabnina – preprečitev rabe skupne nepremičnine – zamenjava ključavnice – pravica do zasebnosti
Če se solastnik prostovoljno odpove souporabi nepremičnine, do plačila uporabnine ni upravičen. Za odločitev je torej bistveno, kaj je pravi razlog, da je tožnik zapustil skupno nepremičnino.
V primeru, da se tožnik iz skupnega stanovanja prostovoljno izseli, so njegova lastninska upravičenja omejena tudi s pravico toženke do zasebnosti.
komanditna pogodba – pooblastilo za vodenje in zastopanje
Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženka za vodenje ali zastopanje izbrisane komanditne družbe ni imela podlage niti v zakonu niti v pogodbi o ustanovitvi te družbe, je pravilno zaključilo, da je ni mogoče šteti za aktivno, temveč zgolj za pasivno družbenico.
Tožnikoma pravni red ne daje pravice do tožbe na izstavitev soglasja k gradnji/legalizaciji objekta v manjšem odmiku od predpisanega, zato s takim zahtevkom ne bi uspela, tudi če bi šlo za zlorabo pravic.
postavitev začasnega zastopnika - izbris iz registra prebivalstva
Toženec ni izpolnil svoje prijavno-odjavne obveznosti, po kateri bi moral prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odseli iz območja RS, prijaviti začasni odhod iz območja RS, ki traja več kot 3 mesece ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče. V smislu določb ZPPreb tako ni bilo mogoče ugotoviti toženčevega prebivališča, zato je prvo sodišče utemeljeno postavilo tožencu začasnega zastopnika.
ZD člen 26, 26/1, 26/2, 27, 210, 210/1, 212. ZZZDR člen 58, 58/1.
spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - skupno premoženje - nujni delež - prikrajšanje dediča - vrnitev darila - (ne)odplačnost pravnega posla
Kadar kakšen od dedičev zatrjuje, da določeno premoženje ne spada v zapuščino, tega ne uveljavlja kot dedič ampak kot tretji (originarni pridobitelj).
Skupno premoženje s smrtjo enega od zakoncev ni prenehalo obstajati; prenehala je le zakonska skupnost (zveza), s tem pa je nastala podlaga za delitev skupnega premoženja.
Od vprašanja (ne)odplačnosti pravnega posla je odvisna dedna pravica A. H. (prikrajšanje nujnega deleža in višina prikrajšanja).
pogodba o delu – notifikacija napak – vsebina obvestila o napakah – konkretizacija napake
Naročnik mora o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Pri tem pa mora v obvestilu o napaki le-to natančneje opisati in povabiti podjemnika, da opravljeni posel pregleda.
Izvedba del je bila sicer pisno pravočasno grajana, vendar pavšalna, saj je bilo navedeno zgolj »zavračamo račun zaradi neizvedbe del«, kar pa nikakor ne ustreza obvestilu o napakah, saj ni konkretizirano v smislu navedbe, najmanj katera dela niso bila opravljena.
Upnik je na sredstvih, ki so bila rezervirana na računu dolžnika, na podlagi predhodne odredbe pridobil ločitveno pravico z dnem rezervacije sredstev na računu dolžnika pod pogojem, da postane sklep o predhodni odredbi pravnomočen.
Prekinjen postopek zavarovanja s predhodno odredbo se po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave nadaljuje na podlagi določila tretjega odstavka 208. člena ZPP.