SODNE TAKSE - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058589
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/3. ZST-1 člen 6, 6a. ZPP člen 337, 337/1.
plačilo sodne takse - plačilo pri blagajni sodišča – dokazilo o plačilu takse – dopustna pritožbena novota
Kadar je sodna taksa plačana pri blagajni sodišča, se šteje, da je taksa plačana na dan plačila pri blagajni sodišča, dolžniku pa v tem primeru sodišču ni treba še posebej dostavljati dokazila o plačilu sodne takse.
Pojav pešca v danih okoliščinah ni nepričakovan in zato ni podan izključitveni razlog.
Prispevek oškodovanca k nastanku škode se ugotavlja po načelu vzročnosti; pomemben je predvsem objektivni pomen škodljivih posledic oškodovančevega ravnanja. Deleža objektivno odgovorne osebe in oškodovančevega prispevka se ugotavljata ob upoštevanju okoliščin primera. Pri tem je bistvenega pomena povečana nevarnost, ki jo za nastanek škode predstavlja motorno vozilo, in na drugi strani vrednotenje oškodovančevega nepravilnega ravnanja kot (so)vzroka nesreče, kot dodatni okoliščini pa je treba upoštevati skrbnost imetnika motornega vozila in skrbnost oškodovanca.
predlog za obnovo postopka – razveljavitev klavzule pravnomočnosti – stranka postopka – položaj tretjega – izpraznitev stanovanja
Oseba, ki v postopku za izpraznitev stanovanja ni sodelovala in tudi ni bila stranka tega postopka, ni legitimirana za vložitev izrednega pravnega sredstva. Njena ustavna pravica do sodnega varstva je varovana v okviru sredstev, ki jih pravni red daje tretjemu v izvršilnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078551
OZ člen 131, 171, 174, 175, 179. ZPP člen 185, 286.
odmera odškodnine - paraplegija z delno ohromljenostjo spodnjega dela telesa - posebno huda telesna poškodba - materialna škoda - izguba na zaslužku – zaposlitev za določen čas - denarna renta - nepremoženjska škoda - sprememba tožbe - prekluzija ob spremembi tožbe
Škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, je bodoča škoda. Odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Zato se o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutnega škodnega dogodka.
Tudi za oškodovance, ki so pred škodnim dogodkom pridobivali zaslužek s priložnostnimi deli ali zaposlitvami za določen čas, se šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku.
Pri spremembi tožbe prekluzija trditev in dokaznih predlogov ne velja. Prekluzija in pravilo o spremembi tožbe služita ekonomičnemu in smotrnemu vodenju postopka. Ker ZPP dovoljuje spremembo tožbe do konca glavne obravnave, je dovoljeno tudi utemeljevanje spremenjene tožbe z novimi dejstvi in dokazi
izdaja odločbe brez izvedbe naroka - gospodarski spor - priznana dejstva – opozorilo sodišča na možnost izdaje sodbe brez naroka
Na podlagi 488. člena ZPP lahko sodišče izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da dejansko stanje ni sporno. Vendar pa dejansko stanje lahko postane nesporno tudi šele po izmenjavi pripravljalnih vlog.
ZPP ne predvideva, da bi moralo sodišče stranke na možnost izdaje odločbe brez oprave naroka stranki opozoriti.
dodatni sklep o dedovanju - lastnina zapustnika - obstoj zapuščine
Ker zapustnica ni lastnica premoženja, glede katerega pritožnika zahtevata izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
Zaradi odstopa zadeve I Pg 2898/2013 Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, v kateri se odloča o utemeljenosti denarne terjatve upnika, je tudi za vodenje in odločanje v postopku zavarovanja (obravnavanje ugovora zoper izdano predhodno odredbo) na prvi stopnji pristojno sodišče, pred katerim teče postopek, torej Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
postopek zaradi insolventnosti - predhodni postopek – stranska intervencija – pravni interes
Le tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, smiselno v (predhodnem) postopku zaradi insolventnosti, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko tej stranki kot intervenient pridruži. S sklicevanjem na pogajanje z dolžnikom o njegovi dokapitalizaciji pa pritožnik smiselno zatrjuje neko bodoče materialnopravno razmerje z dolžnikom, to pa ne zadostuje za verjeten izkaz njegovega pravnega interesa za stransko intervencijo.
Nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo kot element civilnega delikta je širši od pojma protipravnosti. Za odškodninsko odgovornost v načelu zadošča že takšno dejanje ali opustitev, ki je na splošno nedopustno in ni potrebno, da bi bilo posebej zapovedano ali prepovedano s pravno normo.
Ob ustrezni skrbnosti bi toženci vedeli, da plinska peč, ki je bila ponovno priključena, s strani dimnikarske službe že več kot leto dni ni bila pregledana in da je bila v isto tuljavo dimnika priključena tudi kuhinjska napa. V takih okoliščinah pa bi ustrezno skrben lastnik poskrbel, da bi dimnikar opravil letni pregled ter dimnikarja ob tem tudi opozoril na novo priključeno napo. Glede na okoliščine konkretnega primera je tako dejstvo, da tožena stranka ni poskrbela za ustrezen pregled, nedopustno.
denarna odškodnina za duševne bolečine – razžalitev dobrega imena in časti – nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – višina odškodnine – objava člankov v časniku
Namen denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je satisfakcija, tolažba za oškodovanca, da si z denarjem opomore od prizadetja njegove pravno varovane nepremoženjske dobrine. Po stališču sodne prakse je v nasprotju z namenom te odškodnine oškodovančevo okoriščenje. Tožnica zahteva za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti 30.000,00 EUR odškodnine. Glede na ugotovljene okoliščine tega primera je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zahtevana odškodnina močno previsoka, upoštevaje ustaljeno sodno prakso v podobnih odškodninskih primerih.
ukinitev služnostne pravice zaradi nekoristnosti in spremenjenih okoliščin – oblikovalni zahtevek – koristnost služnosti – presoja koristi
Lastnik služečega zemljišča lahko zahteva, da pravica stvarne služnosti preneha le z oblikovalnim zahtevkom, v katerem zahteva prenehanje stvarne služnosti.
Pri ukinitvi stvarne služnosti ni odločilen ekonomski interes lastnika gospodujočega zemljišča, saj ne gre za osebno služnost, treba je ugotoviti, ali je stvarna služnost nekoristna za gospodujoče zemljišče, oziroma ali se z ukinitvijo stvarne služnosti ne bo spremenil ekonomski položaj gospodujočega zemljišča, glede na okoliščine, zaradi katerih je bila ustanovljena stvarna služnost za potrebe gospodujočega zemljišča.
Ukinitev služnosti bo ob izkazanih izjemnih okoliščinah utemeljena tudi v primeru, če lastnik služečega zemljišča, zaradi ustanovljene služnosti, kljub potrebni skrbnosti pri uveljavljanju pravnega varstva, ne bo mogel uspešno zavarovati svojih osebnih in premoženjskih pravic pred protipravnimi ravnanji toženca.
invalidnost - odškodnina za premoženjsko škodo - mesečna renta
Navedbe, da bi v primeru, če bi funkcijo direktorja opravljal v polnem delovnem času (če ne bi zaradi posledic poškodb iz prometne nesreče bil delno upokojen) na tem delovnem mestu prejemal višji mesečni dohodek, kot ga prejema sedaj, predstavljajo smiselno sklicevanje na to, da mu invalidnost III. kategorije preprečuje, da bi prejemal višji mesečni dohodek.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – DAVKI
VSL0063559
URS člen 26. ZOR člen 172. ZDDPO člen 39, 40, 40/1. ZPD člen 4. ZDavP člen 20. OZ člen 148.
odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja davčnega organa – odmera davka – davek od dobička pravnih oseb – odločanje brez pravne podlage – pravilna razlaga zakona – avtonomna razlaga pravne norme – jasnost davčnega predpisa
Avtonomna razlaga pravne norme, čeprav se je izkazala za napačno, ne predstavlja očitanega nedopustnega arbitriranja. Tožena stranka je argumente tožeče stranke preučila in nanje z lastnimi argumenti tudi odgovarjala, kar je tudi sicer njena dolžnost in ne predstavlja niti odstopa od profesionalne skrbnosti, niti kršitve dolžnega ravnanja.
ZFPPIPP člen 19, 132, 132/1, 132/2, 212, 212/1, 213, 216. ZIZ člen 107, 107/2, 107/3, 260, 260/1-4, 261, 264.
nadaljevanje prekinjenega postopka zavarovanja po prisilni poravnavi - pridobitev ločitvene pravice s predhodno odredbo
Predhodna odredba iz 4. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ, ki je bila bankam vročena 27. 9. 2010, učinkuje že z vročitvijo organizacijam za plačilni promet.
Ob začetku postopka prisilne poravnave 5. 4. 2012 je upnica za svojo terjatev imela ločitveno pravico iz prvega odstavka 19. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave je po določbi 216. člena ZFPPIPP podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe, kar je mogoče uporabiti tudi za postopek zavarovanja.
cena za odlaganje komunalnih odpadkov – tripartitna pogodba – metodologija oblikovanja cen
Tožeča stranka mora za utemeljenost tožbenega zahtevka dokazati ne le, da je upravičena do povišane cene, pač pa tudi, koliko je znašala in kako se je oblikovala ter zviševala cena odlaganja komunalnih odpadkov, ki je veljala za pravdni stranki.
stroški postopka – akcesornost stroškovnega zahtevka – odločanje o stroških postopka – uspeh v drugem postopku – napotitveni sklep
Stroškovni zahtevek je akcesorne narave, kar pomeni, da je vezan na konkreten postopek oziroma na uspeh v konkretnem postopku. Obravnavati in odločati o njem je torej mogoče le v postopku, v katerem so stroški nastali. Ker gre v konkretnem primeru za stroške pravdnega (in ne nepravdnega) postopka, v katerem je tožeča stranka popolnoma propadla, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dolžnost povračila stroškov toženi stranki pogojevalo z uspehom v drugem (nepravdnem) postopku.
zadostno število predloženih vlog ali prilog – formalna pomanjkljivost – poziv sodišča – zavrženje tožbe
Med nerazumljive ali nepopolne vloge po dikciji prvega odstavka 108. člena ZPP ni mogoče šteti vlog, ki pri sodišču niso vložene v zadostnem številu. Zanje velja specialno določilo šestega odstavka 108. člena ZPP.
Ni sporno, da je bil predmet leasinga tekom predmetne pravde prodan, zato so trditve, ki jih je tožena stranka v postopku postavila šele po prodaji predmeta leasinga, v vlogi z dne 12. 11. 2012, o tem, da je našla kupca, pravno nepomembne.
Trditveno in dokazno breme, da sta obe, tožeča in tožena stranka, želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta dali zapisati v pogodbi, je bilo na strani tožene stranke.