Za učinkovanje menične zaveze ni potrebna posebna pisna menična poroštvena izjava in pravilen je materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka s podpisom menice na talonu bianco menice zavezala kot menični porok-avalist, saj za nastanek avala zadostuje podpis na licu menice, razen če ne gre za trasatov ali trasantov podpis.(30. člen ZM). V okoliščinah konkretnega primera, ko se je sicer tožena stranka podpisala na menico kot menični porok, je šteti, da je ta podpis ne more materialnopravno zavezovati, saj gre za nedvomno nepošten način pridobitve podpisa tožene stranke. Tožeča stranka je vedela, da se je podpisnik pogodbe o poslovnem sodelovanju zavezal le za zavarovanje z bianco ne avalirano menico, pa je kljub temu po svojem komercialistu toženi stranki dala v podpis bianco menico na podlagi vzorčne menice, ki pa je bila bianco avalirana menica, pri čemer pa tožene stranke na to okoliščino sploh ni opozorila, na kar bi jo gotovo morala ob upoštevanju zaveze iz pogodbe o poslovnem sodelovanju.
Bistveno je zadnje posestno stanje, to je stanje posesti pred motenjem, ki je predmet te pravde.
Ni pravilno stališče pritožbe, da je soposestnik upravičen do posestnega varstva v posestni pravdi le, če mu je soposestnik odvzel posest stvari oziroma ga je izključil iz posesti, in da ima sicer na voljo le petitorno pravdo. Soposestnik mora paziti le na to, da ne postavi tožbenega zahtevka, ki soposestniku odvzema soposest stvari in ga iz posesti stvari izključuje, saj takšnega varstva zakon ne omogoča. Enako velja za sodišče, ko ugodi tožbenemu zahtevku v njegovem restitucijskem in prepovednem delu.
Ugotovitvi, da je material toženec odložil na dvorišču in da ga je že umaknil, ker ga je vgradil v dvorišče, še ne utemeljujeta prepovedi nadaljnjega motenja. Treba je ugotoviti, ali je bilo takšno ravnanje toženca motilno in obstoj ekonomskega interesa.
prava neuka stranka - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - veljavnost sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Sodišče prve stopnje je predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse zavrglo, ker glede na (prej veljavno) določbo 1. odstavka 13. člena ZST-1 odločitev o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu ne bi veljala za obveznost toženca za plačilo takse za pritožbo. Z uveljavitvijo spremembe ZST-1 dne 10. 8. 2013 pa je predpisana drugačna veljavnost sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, kot je veljala pred spremembo zakona. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. V 34. členu ZST-1 je določen 15 oziroma 8 dnevni rok za plačilo sodne takse, ki začne teči od vročitve plačilnega naloga taksnemu zavezancu. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks pa velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje.
odvzem pravice do stikov – začasna odredba – izkazanost nasilja – psihično nasilje
Psihično oziroma čustveno nasilje v obliki poskusov indoktrinacije proti očetu s strani matere, ki ga je v konkretnem primeru zaznal CSD, ima prav tako negativne posledice za duševni razvoj otroka.
Namen poslovne odškodninske odgovornosti je v tem, da bo upnik s prejemom odškodnine v enakem položaju, kot bi bil, če bi bila obveznost pravilno izpolnjena. Glede na to, da bi bil tožnik enako odmerjen davek v vsakem primeru dolžan plačati in je v tem delu v enakem položaju ne glede na ravnanje tožene stranke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo da ni vzročne zveze med očitano kršitvijo pogodbe in obveznostjo tožeče stranke, da plača davek.
Pojav pešca v danih okoliščinah ni nepričakovan in zato ni podan izključitveni razlog.
Prispevek oškodovanca k nastanku škode se ugotavlja po načelu vzročnosti; pomemben je predvsem objektivni pomen škodljivih posledic oškodovančevega ravnanja. Deleža objektivno odgovorne osebe in oškodovančevega prispevka se ugotavljata ob upoštevanju okoliščin primera. Pri tem je bistvenega pomena povečana nevarnost, ki jo za nastanek škode predstavlja motorno vozilo, in na drugi strani vrednotenje oškodovančevega nepravilnega ravnanja kot (so)vzroka nesreče, kot dodatni okoliščini pa je treba upoštevati skrbnost imetnika motornega vozila in skrbnost oškodovanca.
Zatrjevanja tožeče stranke, da sta imeli druga tožeča in druga tožena stranka dovolj lastnih sredstev, ki bi jih v primeru potreb lahko posodili prvi tožeči stranki ter da druga tožeča stranka vse do leta 2012 ni bila seznanjena s posojilom, pa tudi navedbe o komuniciranju druge tožene stranke v imenu prve tožene stranke, o odpoklicu posojila in nakazovanju sredstev prve tožeče stranke na osebni račun na Hrvaškem, še ne izkazujejo verjetnosti obstoja terjatve. Tudi morebitno t.i. „prelivanje sredstev družbe na zasebni račun“ še ne izkazuje fiktivnosti spornih posojilnih pogodb.
SODNE TAKSE - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058589
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/3. ZST-1 člen 6, 6a. ZPP člen 337, 337/1.
plačilo sodne takse - plačilo pri blagajni sodišča – dokazilo o plačilu takse – dopustna pritožbena novota
Kadar je sodna taksa plačana pri blagajni sodišča, se šteje, da je taksa plačana na dan plačila pri blagajni sodišča, dolžniku pa v tem primeru sodišču ni treba še posebej dostavljati dokazila o plačilu sodne takse.
ZIZ člen 35, 35/1, 64, 256, 256/2. ZPP člen 25, 25/1.
spor o pristojnosti – ugovor tretjega – dovolilno sodišče – atrakcija pristojnosti
Odločanje o ugovoru tretjega udeleženca je odločanje o vprašanju izvršbe, saj je vsebinsko vezano s stadijem dovolitve izvršbe. Zato je za odločanje o ugovoru tretjega pristojno sodišče, ki je dovolilo izvršbo, in to ne glede na to, v kakšnem stadiju je izvršilni postopek. ZIZ za vprašanja izvršbe ne določa atrakcije pristojnosti po razpravljajočem sodišču, kot je to primer pri ureditvi predhodnih odredb.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – prostovoljna izselitev iz nepremičnine – uporabnina – preprečitev rabe skupne nepremičnine – zamenjava ključavnice – pravica do zasebnosti
Če se solastnik prostovoljno odpove souporabi nepremičnine, do plačila uporabnine ni upravičen. Za odločitev je torej bistveno, kaj je pravi razlog, da je tožnik zapustil skupno nepremičnino.
V primeru, da se tožnik iz skupnega stanovanja prostovoljno izseli, so njegova lastninska upravičenja omejena tudi s pravico toženke do zasebnosti.
odškodnina - kriteriji za odmero - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza
V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi je okoliščina, da si je tožnica takoj po izteku odpovednega roka poiskala novo zaposlitev pri drugem delodajalcu, lahko le eden izmed kriterijev za določitev odškodnine. Tožnica je imela izbiro: vrnitev na delo k toženi stranki (brez odškodnine po 118. členu ZDR) ali pa sodno razvezo z odškodnino. Tožnica je izbrala slednjo možnost, zato je upravičena do odškodnine kot nadomestila za reintegracijo v smislu 118. člena ZDR. Takojšnja zaposlitev tožnice pri drugem delodajalcu ne more biti v škodo tožnice, saj bi bila sicer v slabšem položaju v primerjavi z delavci, ki se do odločitve sodišča prve stopnje sploh ne zaposlijo drugje.
Ni sporno, da je bil predmet leasinga tekom predmetne pravde prodan, zato so trditve, ki jih je tožena stranka v postopku postavila šele po prodaji predmeta leasinga, v vlogi z dne 12. 11. 2012, o tem, da je našla kupca, pravno nepomembne.
Trditveno in dokazno breme, da sta obe, tožeča in tožena stranka, želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta dali zapisati v pogodbi, je bilo na strani tožene stranke.
ZFPPIPP člen 19, 132, 132/1, 132/2, 212, 212/1, 213, 216. ZIZ člen 107, 107/2, 107/3, 260, 260/1-4, 261, 264.
nadaljevanje prekinjenega postopka zavarovanja po prisilni poravnavi - pridobitev ločitvene pravice s predhodno odredbo
Predhodna odredba iz 4. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ, ki je bila bankam vročena 27. 9. 2010, učinkuje že z vročitvijo organizacijam za plačilni promet.
Ob začetku postopka prisilne poravnave 5. 4. 2012 je upnica za svojo terjatev imela ločitveno pravico iz prvega odstavka 19. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave je po določbi 216. člena ZFPPIPP podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe, kar je mogoče uporabiti tudi za postopek zavarovanja.
poenostavljena prisilna poravnava – predlog za začetek postopka – izkaz terjatve – preuranjena pritožba upnika
Pritožnik je udeležbo prijavil v pritožbi, pri tem pa ni izkazal svoje terjatve do dolžnika.
Predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave je bil popolnoma jasen in ga sodišče prve stopnje nikakor ne bi smelo upoštevati kot predlog za začetek prisilne poravnave v smislu 141. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074658
ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/4. OZ člen 82, 82/2.
prekluzija – pravočasno predlaganje dokazov – pogodba o poslovnem sodelovanju – razlaga pogodbe – skupen namen pogodbenikov – obligacija rezultata – odpoved pogodbe – odpovedni rok
Skrbnost glede dolžnosti pravočasnega predlaganja dokazov, ki jo zahteva ZPP od pravdnih strank, ne seže tako daleč, da bi morale stranke dokaze predlagati na zalogo (za primer, če se bo kateri od njih med postopkom izkazal za neizvedljivega).
Pogodba je rezultat pogajanj, zato je v „skupen namen pogodbenikov“ vključeno tudi iskanje kompromisov in pristajanje na manj ugodne ali celo obremenjujoče kavtele.
Skupen končni namen pogodbenikov in cilj pogodbe o poslovnem sodelovanju je bil v prodaji proizvodov tožeče stranke. Uspeh pogodbe se meri po številu prodanih artiklov in ne po številu pridobljenih zastopnikov.
Odpovedni rok je rok, namenjen temu, da se pogodbeni stranki pripravita na skorajšnjo prekinitev pogodbenega razmerja, in ne vključuje pravice do neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
Ker bi petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije vročitve potekel v soboto, se zato vročitev v skladu s četrtim odstavkom 111. člena ZPP šteje za opravljeno v ponedeljek.
Z zatrjevano cesijsko pogodbo je na tožečo stranko prešel zahtevek iz naslova odškodninske odgovornosti tožene stranke, zaradi česar morajo biti, da je tožbenemu zahtevku ugodeno, izpolnjene materialnopravne predpostavke odškodninske odgovornosti tožene stranke.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – DAVKI
VSL0063559
URS člen 26. ZOR člen 172. ZDDPO člen 39, 40, 40/1. ZPD člen 4. ZDavP člen 20. OZ člen 148.
odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja davčnega organa – odmera davka – davek od dobička pravnih oseb – odločanje brez pravne podlage – pravilna razlaga zakona – avtonomna razlaga pravne norme – jasnost davčnega predpisa
Avtonomna razlaga pravne norme, čeprav se je izkazala za napačno, ne predstavlja očitanega nedopustnega arbitriranja. Tožena stranka je argumente tožeče stranke preučila in nanje z lastnimi argumenti tudi odgovarjala, kar je tudi sicer njena dolžnost in ne predstavlja niti odstopa od profesionalne skrbnosti, niti kršitve dolžnega ravnanja.