Pojav pešca v danih okoliščinah ni nepričakovan in zato ni podan izključitveni razlog.
Prispevek oškodovanca k nastanku škode se ugotavlja po načelu vzročnosti; pomemben je predvsem objektivni pomen škodljivih posledic oškodovančevega ravnanja. Deleža objektivno odgovorne osebe in oškodovančevega prispevka se ugotavljata ob upoštevanju okoliščin primera. Pri tem je bistvenega pomena povečana nevarnost, ki jo za nastanek škode predstavlja motorno vozilo, in na drugi strani vrednotenje oškodovančevega nepravilnega ravnanja kot (so)vzroka nesreče, kot dodatni okoliščini pa je treba upoštevati skrbnost imetnika motornega vozila in skrbnost oškodovanca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078593
OZ člen 99.
upravičeni razlogi za izostanek na naroku - pogodba o finančnem leasingu za osebni avto - izročitev v uporabo - neplačevanje obrokov - pogodbeno razmerje - izpodbojnost pogodbe zaradi grožnje ali sile - subjektivno in objektivni rok - veljavnost pogodbe - podpis zastopnika pravne osebe - žig firme
Pogodba, ki je sklenjena zaradi grožnje ali sile, je izpodbojna. Ker pa je med tem že potekel enoletni subjektivni rok (od kar je upravičenec izvedel za razlog za izpodbojnost oziroma prenehanje sile) kot tudi triletni objektivni rok od dneva sklenitve pogodbe, je pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe prenehala.
Temeljno izhodišče pri razlagi pogodb o leasingu je, da vsebujejo elemente najema (zakupa), medsebojni odnosi med dajalcem in jemalcem leasinga pa so podrobno urejeni s pogodbenimi pravili v skladu z načelom dispozitivnosti. Pogodba je bila sklenjena v pisni obliki, v njej so jasno razvidne obveznosti tožeče in tožene stranke, soglasje za sklenitev pogodbe sta stranki potrdili tudi z lastnoročnim podpisom.
Za veljavnost pogodbe o leasingu ni bistveno, ali je na njej tudi žig firme leasingodajalca, zadošča, da je na njej podpis pooblaščene osebe. Žig sicer nadomešča le označbo firme gospodarske družbe, ni pa nujna sestavina podpisa zastopnika pravne osebe.
Zaradi odstopa zadeve I Pg 2898/2013 Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, v kateri se odloča o utemeljenosti denarne terjatve upnika, je tudi za vodenje in odločanje v postopku zavarovanja (obravnavanje ugovora zoper izdano predhodno odredbo) na prvi stopnji pristojno sodišče, pred katerim teče postopek, torej Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
solastnina – način delitve – žreb – prevzemni interes – prekluzija v nepravdnem postopku
Okoliščine, navedene v 70. členu SPZ, po katerih sodišče odloči o tem, kateremu solastniku bo pripadala stvar, ki je predmet delitve, ne tvorijo zaprtega kroga. Izključen ni niti žreb.
Sodišče mora v postopku delitve z vidika pravočasnosti izjav udeležencev paziti zgolj na to, da bi ne prišlo do zlorabe procesnih pravic, da je njihovo ravnanje skladno z načelom vestnosti in poštenja ter na to, da se v največji meri uresničuje načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka.
ZKP člen 92, 92/2, 95, 95/4, 398. Sodni red člen 123-133, 130, 130/1.
stroški kazenskega postopka – oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka – pravočasnost predloga za oprostitev – poziv za plačilo stroškov – prejem plačilnega naloga – iztek roka za plačilo stroškov – pritožba zoper pravnomočno sodbo – nedovoljena pritožba
Sodišče sme obdolženega oprostiti povrnitve stroškov kazenskega postopka. Če se okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče obdolženega oprostiti plačila le-teh, ugotovijo po izdaji odločbe o stroških, sme sodišče s posebnim sklepom na predlog obdolženega le-tega oprostiti povrnitve, odložiti plačilo ali mu dovoliti, da jih povrne v obrokih. Predlog lahko poda obdolženi do izteka roka za plačilo. Pri ugotavljanju izteka roka za plačilo mora sodišče upoštevati določila 133. člena Sodnega reda, ki določa način izterjave stroškov kazenskega postopka in prisilno izterjavo. Zavezanec za plačilo stroškov postopka je šele s pozivom na plačilo stroškov postopka dejansko seznanjen z rokom plačila in številko računa, kamor mora biti znesek nakazan. Obdolženi z odločbo, s katero je bilo odločeno o stroških postopka, običajno ni seznanjen z rokom plačila, ker ne ve, kdaj je odločba postala pravnomočna.
Namen poslovne odškodninske odgovornosti je v tem, da bo upnik s prejemom odškodnine v enakem položaju, kot bi bil, če bi bila obveznost pravilno izpolnjena. Glede na to, da bi bil tožnik enako odmerjen davek v vsakem primeru dolžan plačati in je v tem delu v enakem položaju ne glede na ravnanje tožene stranke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo da ni vzročne zveze med očitano kršitvijo pogodbe in obveznostjo tožeče stranke, da plača davek.
pogodba o naročilu - pravica do plačila za svoj trud - odstotek prisojene odškodnine - odpoved pooblastila za zastopanje s strani tožene stranke - sorazmerni del plačila
Navkljub dogovoru pravdnih strank o plačilu za opravljeno delo po odstotku (eventualno) prisojene odškodnine, tožniku pripada sorazmerno plačilo za že opravljene odvetniške storitve, ker je do prenehanja zastopanja prišlo po volji toženke kot naročnika.
Primeren način za izračun sorazmernega dela plačila je z obračunom dejansko opravljenih odvetniških storitev po odvetniški tarifi.
oporočno dedovanje – nujno dedovanje – razlaga oporoke – prava volja zapustnika – dejansko vprašanje
Vprašanje, kakšen delež je dedič v skladu z voljo zapustnice dolžan izplačati dedinji (kar je odvisno od tega, ali sta oba oporočna dediča, ali pa je oporočni dedič samo vnuk, medtem ko je pritožnica le nujna dedinja), je glede na trditve strank v tem zapuščinskem postopku najprej dejansko, šele nato pa pravno vprašanje. V takšnih primerih je napotitev na pravdo za zapuščinsko sodišče obligatorna, saj sme zgolj pravdno sodišče ugotavljati pravo voljo oporočiteljice
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - razpis naroka
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je vložen iz očitno neupravičenih razlogov, če je nesklepčen - v njem niso navedena vsa pravno relevantna dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, utemeljila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sodišče misli, da sodišče prve stopnje ne sme v okviru presoje “očitno neutemeljenih razlogov” upoštevati tudi resničnosti zatrjevanih dejstev in se spuščati v presojo dokazov, razen če so sami dokazi, ki jih predlaga predlagatelj, v nasprotju z zatrjevanimi dejstvi.
Če gre za nenadne vzroke (npr. prometna nesreča ali okvara na poti na sodišče, nenadna bolezen), stranki ni mogoče očitati, da je zaradi tega, ker v tovrstnih okoliščinah ni uporabila telefona, predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen iz očitno neupravičenih razlogov, pač pa je to ravnanje stranke ali pooblaščenca vendarle lahko koristno z vidika poznejšega dokazovanja resničnosti njenih navedb o samem vzroku zamude. To okoliščino je mogoče upoštevati v okviru proste presoje dokazov.
izdaja odločbe brez izvedbe naroka - gospodarski spor - priznana dejstva – opozorilo sodišča na možnost izdaje sodbe brez naroka
Na podlagi 488. člena ZPP lahko sodišče izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da dejansko stanje ni sporno. Vendar pa dejansko stanje lahko postane nesporno tudi šele po izmenjavi pripravljalnih vlog.
ZPP ne predvideva, da bi moralo sodišče stranke na možnost izdaje odločbe brez oprave naroka stranki opozoriti.
postavitev začasnega zastopnika - izbris iz registra prebivalstva
Toženec ni izpolnil svoje prijavno-odjavne obveznosti, po kateri bi moral prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odseli iz območja RS, prijaviti začasni odhod iz območja RS, ki traja več kot 3 mesece ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče. V smislu določb ZPPreb tako ni bilo mogoče ugotoviti toženčevega prebivališča, zato je prvo sodišče utemeljeno postavilo tožencu začasnega zastopnika.
Če je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek, upnikova terjatev pa je v pravdnem postopku priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi in pravdno sodišče zavrže tožbo, s katero se uveljavlja ta terjatev.
Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti. Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.
krajevna pristojnost – dogovor o krajevni pristojnosti – uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti
V postopku, ki se je začel z vložitvijo izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine, mora upnik, če želi v morebitnem pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku, uveljavljati dogovor o krajevni pristojnosti, tega uveljavljati že v predlogu za izvršbo.
cena za odlaganje komunalnih odpadkov – tripartitna pogodba – metodologija oblikovanja cen
Tožeča stranka mora za utemeljenost tožbenega zahtevka dokazati ne le, da je upravičena do povišane cene, pač pa tudi, koliko je znašala in kako se je oblikovala ter zviševala cena odlaganja komunalnih odpadkov, ki je veljala za pravdni stranki.
invalidnost - odškodnina za premoženjsko škodo - mesečna renta
Navedbe, da bi v primeru, če bi funkcijo direktorja opravljal v polnem delovnem času (če ne bi zaradi posledic poškodb iz prometne nesreče bil delno upokojen) na tem delovnem mestu prejemal višji mesečni dohodek, kot ga prejema sedaj, predstavljajo smiselno sklicevanje na to, da mu invalidnost III. kategorije preprečuje, da bi prejemal višji mesečni dohodek.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – DAVKI
VSL0063559
URS člen 26. ZOR člen 172. ZDDPO člen 39, 40, 40/1. ZPD člen 4. ZDavP člen 20. OZ člen 148.
odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja davčnega organa – odmera davka – davek od dobička pravnih oseb – odločanje brez pravne podlage – pravilna razlaga zakona – avtonomna razlaga pravne norme – jasnost davčnega predpisa
Avtonomna razlaga pravne norme, čeprav se je izkazala za napačno, ne predstavlja očitanega nedopustnega arbitriranja. Tožena stranka je argumente tožeče stranke preučila in nanje z lastnimi argumenti tudi odgovarjala, kar je tudi sicer njena dolžnost in ne predstavlja niti odstopa od profesionalne skrbnosti, niti kršitve dolžnega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074658
ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/4. OZ člen 82, 82/2.
prekluzija – pravočasno predlaganje dokazov – pogodba o poslovnem sodelovanju – razlaga pogodbe – skupen namen pogodbenikov – obligacija rezultata – odpoved pogodbe – odpovedni rok
Skrbnost glede dolžnosti pravočasnega predlaganja dokazov, ki jo zahteva ZPP od pravdnih strank, ne seže tako daleč, da bi morale stranke dokaze predlagati na zalogo (za primer, če se bo kateri od njih med postopkom izkazal za neizvedljivega).
Pogodba je rezultat pogajanj, zato je v „skupen namen pogodbenikov“ vključeno tudi iskanje kompromisov in pristajanje na manj ugodne ali celo obremenjujoče kavtele.
Skupen končni namen pogodbenikov in cilj pogodbe o poslovnem sodelovanju je bil v prodaji proizvodov tožeče stranke. Uspeh pogodbe se meri po številu prodanih artiklov in ne po številu pridobljenih zastopnikov.
Odpovedni rok je rok, namenjen temu, da se pogodbeni stranki pripravita na skorajšnjo prekinitev pogodbenega razmerja, in ne vključuje pravice do neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
Morebitnega aktivnega sodelovanja najemodajalca pri prevzemu izpraznjenih prostorov ni mogoče tolmačiti kot soglasja k odpovedi pogodbe, pač pa kvečjemu kot dolžno skrbnost pri upravljanju lastnega premoženja. Izjave pravno poslovne volje, na katere zakon (ali pogodba) veže določene pravne posledice, kot je odpoved pogodbenega razmerja, morajo biti ne samo jasne in nedvoumne, pač pa morajo biti tudi naslovniku na tak način sporočene.
Odpovedni rok je določen v korist obeh pogodbenih strank, saj obe varuje pred nenadnimi in nepredvidenimi posegi v njun pravni in dejanski položaj, kar je še posebej pomembno pri trajnejših pogodbenih razmerjih. Odpovedni rok je namenjen temu, da imata obe pogodbeni stranki čas pripraviti se na prenehanje njunega razmerja in posledice, ki jih to prinaša.