ZPP člen 158, 158/1, 188, 188/2. ZOdvT tarifna številka 3101.
stroški postopka – umik tožbe – začetek stečajnega postopka – dogovor o kritju stroškov – znižanje nagrade odvetnika
Ob ureditvi povrnitve pravdnih stroškov v ZPP, bi le izjemoma lahko sodišče upoštevalo dogovor med strankama o kritju pravdnih stroškov, ki pa bi moral biti predložen sodišču in podpisan s strani obeh pravdnih strank.
Za procesno situacijo, kot je nastala v konkretnem primeru, je mogoče za nagrado za zastopanje odvetnika uporabiti ravno tarifno številko 3101 ZOdvT, ki določa znižanje količnika nagrade v primerjavi s situacijo, če odvetnik zastopa stranko ves čas postopka.
ZFPPIPP člen 19, 132, 132/1, 132/2, 212, 212/1, 213, 216. ZIZ člen 107, 107/2, 107/3, 260, 260/1-4, 261, 264.
nadaljevanje prekinjenega postopka zavarovanja po prisilni poravnavi - pridobitev ločitvene pravice s predhodno odredbo
Predhodna odredba iz 4. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ, ki je bila bankam vročena 27. 9. 2010, učinkuje že z vročitvijo organizacijam za plačilni promet.
Ob začetku postopka prisilne poravnave 5. 4. 2012 je upnica za svojo terjatev imela ločitveno pravico iz prvega odstavka 19. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave je po določbi 216. člena ZFPPIPP podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe, kar je mogoče uporabiti tudi za postopek zavarovanja.
cena za odlaganje komunalnih odpadkov – tripartitna pogodba – metodologija oblikovanja cen
Tožeča stranka mora za utemeljenost tožbenega zahtevka dokazati ne le, da je upravičena do povišane cene, pač pa tudi, koliko je znašala in kako se je oblikovala ter zviševala cena odlaganja komunalnih odpadkov, ki je veljala za pravdni stranki.
poenostavljena prisilna poravnava – predlog za začetek postopka – izkaz terjatve – preuranjena pritožba upnika
Pritožnik je udeležbo prijavil v pritožbi, pri tem pa ni izkazal svoje terjatve do dolžnika.
Predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave je bil popolnoma jasen in ga sodišče prve stopnje nikakor ne bi smelo upoštevati kot predlog za začetek prisilne poravnave v smislu 141. člena ZFPPIPP.
stroški postopka – akcesornost stroškovnega zahtevka – odločanje o stroških postopka – uspeh v drugem postopku – napotitveni sklep
Stroškovni zahtevek je akcesorne narave, kar pomeni, da je vezan na konkreten postopek oziroma na uspeh v konkretnem postopku. Obravnavati in odločati o njem je torej mogoče le v postopku, v katerem so stroški nastali. Ker gre v konkretnem primeru za stroške pravdnega (in ne nepravdnega) postopka, v katerem je tožeča stranka popolnoma propadla, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dolžnost povračila stroškov toženi stranki pogojevalo z uspehom v drugem (nepravdnem) postopku.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021560
OZ člen 965. ZOZP člen 20.
direktna tožba proti zavarovalnici - uveljavljanje odškodnine od oškodovalca
Res je, da po določbi 965. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in 20. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti neposredno od zavarovalnice (direktna tožba). To pa še ne pomeni, da lahko oškodovanec za poplačilo škode iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti, plačilo zahteva le od zavarovalnice, ne pa tudi od oškodovalca. Nasprotno, oškodovancu je dana možnost izbire. Odškodnino lahko zahteva neposredno od zavarovalnice na podlagi določbe 965. člena OZ in 20. člena ZOZP (direktna tožba), lahko pa tudi odškodnino uveljavlja od oškodovalca po Splošnih pravilih odškodninskega prava.
zadostno število predloženih vlog ali prilog – formalna pomanjkljivost – poziv sodišča – zavrženje tožbe
Med nerazumljive ali nepopolne vloge po dikciji prvega odstavka 108. člena ZPP ni mogoče šteti vlog, ki pri sodišču niso vložene v zadostnem številu. Zanje velja specialno določilo šestega odstavka 108. člena ZPP.
Če je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek, upnikova terjatev pa je v pravdnem postopku priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi in pravdno sodišče zavrže tožbo, s katero se uveljavlja ta terjatev.
Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti. Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.
Ni sporno, da je bil predmet leasinga tekom predmetne pravde prodan, zato so trditve, ki jih je tožena stranka v postopku postavila šele po prodaji predmeta leasinga, v vlogi z dne 12. 11. 2012, o tem, da je našla kupca, pravno nepomembne.
Trditveno in dokazno breme, da sta obe, tožeča in tožena stranka, želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta dali zapisati v pogodbi, je bilo na strani tožene stranke.
pogoji za začasno odredbo - zavarovanje z začasno odredbo
Za zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo mora upnik (v obravnavani zadevi je predlog podala tožnica) v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika (v obravnavani zadevi zoper toženca) nastala. Kumulativno pa mora, v skladu z drugim odstavkom istega člena ZIZ, izkazati še eno od naslednjih (alternativnih) predpostavk: objektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), vendar pa se obstoj nevarnosti domneva, če bi bilo treba terjatev uveljavljati v tujini (državah nečlanicah EU) in v kolikor bi dolžnik z začasno odredbo utrpel le neznatno škodo (tretji in četrti odstavek 270. člena ZIZ); da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ); da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (tretja alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je kljub pooblastilu iz 273. člena ZIZ, ki mu daje možnost, da sme ob obstoju pogojev iz 272. člena ZIZ za zavarovanje terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, ocenilo, da bi z izdajo predlagane začasne odredbe nedopustno poseglo v pristojnost in v ravnanje izvršilnega sodišča, hkrati pa bi to pomenilo tudi zaobid zakonskih določb, ki urejajo postopanje v izvršilnem postopku, zaradi česar je predlog tožnice zavrnilo. Sodišče druge stopnje oceni prvostopenjskega sodišča povsem pritrjuje, hkrati pa v zvezi s pritožbenimi navedbami dodaja naslednje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074658
ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/4. OZ člen 82, 82/2.
prekluzija – pravočasno predlaganje dokazov – pogodba o poslovnem sodelovanju – razlaga pogodbe – skupen namen pogodbenikov – obligacija rezultata – odpoved pogodbe – odpovedni rok
Skrbnost glede dolžnosti pravočasnega predlaganja dokazov, ki jo zahteva ZPP od pravdnih strank, ne seže tako daleč, da bi morale stranke dokaze predlagati na zalogo (za primer, če se bo kateri od njih med postopkom izkazal za neizvedljivega).
Pogodba je rezultat pogajanj, zato je v „skupen namen pogodbenikov“ vključeno tudi iskanje kompromisov in pristajanje na manj ugodne ali celo obremenjujoče kavtele.
Skupen končni namen pogodbenikov in cilj pogodbe o poslovnem sodelovanju je bil v prodaji proizvodov tožeče stranke. Uspeh pogodbe se meri po številu prodanih artiklov in ne po številu pridobljenih zastopnikov.
Odpovedni rok je rok, namenjen temu, da se pogodbeni stranki pripravita na skorajšnjo prekinitev pogodbenega razmerja, in ne vključuje pravice do neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – DAVKI
VSL0063559
URS člen 26. ZOR člen 172. ZDDPO člen 39, 40, 40/1. ZPD člen 4. ZDavP člen 20. OZ člen 148.
odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja davčnega organa – odmera davka – davek od dobička pravnih oseb – odločanje brez pravne podlage – pravilna razlaga zakona – avtonomna razlaga pravne norme – jasnost davčnega predpisa
Avtonomna razlaga pravne norme, čeprav se je izkazala za napačno, ne predstavlja očitanega nedopustnega arbitriranja. Tožena stranka je argumente tožeče stranke preučila in nanje z lastnimi argumenti tudi odgovarjala, kar je tudi sicer njena dolžnost in ne predstavlja niti odstopa od profesionalne skrbnosti, niti kršitve dolžnega ravnanja.
odškodnina - kriteriji za odmero - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza
V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi je okoliščina, da si je tožnica takoj po izteku odpovednega roka poiskala novo zaposlitev pri drugem delodajalcu, lahko le eden izmed kriterijev za določitev odškodnine. Tožnica je imela izbiro: vrnitev na delo k toženi stranki (brez odškodnine po 118. členu ZDR) ali pa sodno razvezo z odškodnino. Tožnica je izbrala slednjo možnost, zato je upravičena do odškodnine kot nadomestila za reintegracijo v smislu 118. člena ZDR. Takojšnja zaposlitev tožnice pri drugem delodajalcu ne more biti v škodo tožnice, saj bi bila sicer v slabšem položaju v primerjavi z delavci, ki se do odločitve sodišča prve stopnje sploh ne zaposlijo drugje.
taksa za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog
Pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog, ni posebej taksirana, ker pa tudi ni takse prosta, jo je sodišče prve stopnje skladno s tarifno število 30010 ZST-1 pravilno odmerilo v višini 33,00 EUR.
vloge v postopku – zadostno število vlog – poziv sodišča – zavrženje vloge
Vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, se morajo izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko. Če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge, mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže.
prekinitev pravdnega postopka – nadaljevanje postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev – zavrženje tožbe v času prekinjenega postopka
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko pozvalo k dopolnitvi tožbe in izdalo sklep o zavrženju tožbe v času prekinjenega postopka. Ker še ni bil objavljen sklep o preizkusu terjatev, niso bili izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka.
javna dražba nepremičnin – sklep o domiku – plačilo varščine – povezana pravna oseba - pravni interes – ekonomski interes - plačilo varščine - takojšnje grajanje procesnih kršitev
Za pravni interes ne zadošča le ekonomski interes, prav tega pa s pritožbo zasleduje upnik, ki je v predmetni zadevi tudi kupec nepremičnin, saj trdi, da bi bila cena navedenih nepremičnin nižja, če na dražbi ne bi sodelovala družba M d. o. o., katere direktorica je dolžnica.
spor majhne vrednosti - dolžnost izvedbe naroka - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.