spor majhne vrednosti - dolžnost izvedbe naroka - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
ZOdvT člen 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 3001, 3101.
umik tožbe – predčasni zaključek postopka – umik pred udeležbe odvetnika na naroku – prepoved spremembe na slabše
Postopek se je predčasno zaključil s sklepom o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, preden se je odvetnik tožene stranke udeležil naroka za glavno obravnavo. Skladno s četrtim odstavkom 14. člena ZOdvT sicer praviloma velja, da predčasni zaključek postopka na že nastale nagrade ne vpliva, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. V tem primeru pa ZOdvT izrecno določa drugače. V 1. točki tarifne številke 3101 namreč določa znižanje nagrade iz količnika 1,3 na količnik 0,8.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077898
ZPP člen 324, 324/4, 454, 454/1, 454/2, 496. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – dokazni predlogi – sodba s skrajšano obrazložitvijo – podjemna pogodba – izpolnitev pogodbene obveznosti
Tudi v primeru spornega dejanskega stanja lahko sodišče ob izpolnjenih predpostavkah iz drugega odstavka 454. člena ZPP izda sodbo brez razpisa naroka.
Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
Dejstvo, katera od pravdnih strank bi morala izročiti s strani tožnice izdelane načrte družbi I. d.d., v tej zadevi niti ni bistveno. Bistveno je, da je tožnica za toženko opravila naročeno storitev, zato ji je toženka dolžna to storitev plačati.
spor majhne vrednosti – razpis naroka – sporno dejansko stanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dejansko stanje med strankama je bilo sporno, poleg tega je toženka predlagala izvedbo naroka, zato ni bilo pogojev za izdajo sodbe brez naroka. Sodišče je s tem zagrešilo procesno kršitev po 10. točki 2. odst. 339. čl. ZPP.
ZPIZ-1 člen 143, 144. Seznam telesnih okvar poglavje 6B.
telesna okvara - invalidnina
Pri tožnici niti zaradi stanja rok niti zaradi drugih zdravstvenih težav (kronični bolečinski sindrom hrbtenice, velikih sklepov, stopal in rok, kjer je še podana bolečinsko nekoliko omejena gibljivost, brez večjih funkcionalnih izpadov ter zmerna utesnitev medialnih živcev v zapestnih prehodih in klinično blaga atrofija dlanske muskulature levo z nekoliko oslabljeno močjo) ni podana dodatna telesna okvara, kot ji je zaradi omejene gibljivosti kolčnih sklepov že priznana. Tožbeni zahtevek na priznanje invalidnine v višjem znesku je zato neutemeljen.
ZZVZZ člen 13, 13/1, 19, 80, 80/2, 81, 81/2, 82. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 63 63/1. ZPP člen 287, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZUP člen 129, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 244.
bolniški stalež - vzrok staleža
Za opredelitev vzroka začasne nezmožnosti za delo kot poškodbe pri delu, kot jo definira 1. alineja 1. odstavka 63. člena ZPIZ-1, mora biti izpolnjen pogoj neposredne vzročne zveze med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo. Le v kolikor je med prometno nesrečo, v kateri si je tožnik poškodoval rebra in kolk, in začasno nezmožnostjo za delo v spornem obdobju (od 15. 5. 2010 do 26. 7. 2010), ko so bile pri tožniku v ospredju psihične težave, podana neposredna vzročna zveza, je kot vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju mogoče opredeliti poškodbo pri delu, kar tožnik uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ob inventuri je bila dolžnost delavcev, da pokažejo inventurni komisiji vse zaloge materiala (tudi neknjiženega), ki se nahaja v skladišču, s to dolžnostjo pa je bil seznanjen tudi tožnik (ki je delal na delovnem mestu tehtalec). Ker tožnik tega ni storil, je huje kršil pogodbe oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je to storil naklepoma, zato je tožena stranka tožniku na podlagi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Sklep Občinske skupnosti za zaposlovanje, s katerim je bil tožnik spoznan kot nesposoben za pridobitno delo, je poseben ukrep po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ne pa podlaga za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ki bi bila v pristojnosti toženca. Pri toženčevi pravni prednici Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji je bila vložena zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ki je bila s sklepom zavrnjena. Kasneje tožnik zahteve za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja pri tožencu ni vložil, pač pa je pri njem uveljavljal realizacijo sklepa Občinske skupnosti za zaposlovanje, čeprav za to ni imel podlage. Zato tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine od dneva pravnomočnosti sklepa o priznanju invalidnosti dalje, ni utemeljen.
Čeprav je pri tožniku, tujcu, ki pri tožencu ni vključen v obvezno zavarovanje, podana I. kategorija invalidnosti, nima pravice do invalidske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela, ker skupaj s slovensko in bosansko pokojninsko dobo (14 let in 29 dni) ne izpolnjuje pogoja gostote dobe (dopolniti bi moral 17,67 let pokojninske dobe).
Poglavitni pogoj, da sodišče lahko izda zamudno sodbo je, da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, ta pogoj pa v predmetni zadevi ni izpolnjen. Tožena stranka namreč v času vročanja tožbe ni bivala na naslovu, kjer se ji je vročala tožba v odgovor, torej ji ni bilo omogočeno, da bi uspešno odgovorila na tožbo. Do spremembe naslova pa je prišlo že pred vložitvijo tožbe.
skupno premoženje - sporazum o delitvi skupnega premoženja - vlaganje v nepremičnino
Terjatev, ki jo tožnik uveljavlja proti tretjemu iz naslova vlaganj, spada v skupno premoženje zakoncev, kar pomeni, da je bilo zajeto v sporazum, ki sta ga zakonca sklenila po 64. čl. ZZZDR.
Od uveljavitve ZUJF dalje ni več pravne podlage za zmanjšanje oziroma odpis dolga iz naslova neplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da mu toženec ta dolg odpiše, neutemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116, 116/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 234/1, 238, 238/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - bolniški stalež
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ob izteku odpovednega roka je bila tožnica v bolniškem staležu, zato ji je v skladu z 3. odstavkom 116. člena ZDR delovno razmerje lahko zakonito prenehalo šele z dnem, ko se je vrnila na delo, oziroma ko bi se morala vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu je zakonita, če obstaja utemeljen odpovedni razlog po določilih prvega odstavka 111. člena ZDR in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka oziroma poteka časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, kot to določa prvi odstavek 110. člena ZDR. Tožena stranka je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla, da je tožnica med delovnim časom in v prostorih delodajalca opravljala delo po avtorski pogodbi z medobčinskim društvom, pri čemer je za navedeno delo uporabljala elektronsko pošto in računalnik delodajalca, pri čemer je naklepno huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje vsebinsko opredeliti do vseh očitanih ji kršitev in upoštevati tudi navajanja tožnice, da je njeno ravnanje, tudi če dejansko predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki nima narave hujše kršitve, ki bi utemeljevala izredno odpoved, ki je sicer skrajno sredstvo za najtežje kršitve delovne discipline. Sodišče se bo moralo opredeliti tudi, ali je tožnica škodovala toženi stranki ter pri tem upoštevati, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena 17 let in je svoje delo opravljala dobro.
Ker tožnica ni uspešno zaključila prvega letnika izobraževalnega programa, za katerega ji je bila dodeljena Zoisova štipendija, v naslednjem študijskem letu pa se je vpisala v prvi letnik drugega izobraževalnega programa brez soglasja toženca, ji je prenehala pravica do Zoisove štipendije.
ZZVZZ člen 58, 60. ZDavP-2 člen 3, 3/4, 125, 126, 126a. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7, 9.
odpisa dolga - plačilo prispevkov
Pogoji za odpis prispevkov iz razloga neizterljivosti zaradi zastaranja pravice do izterjave niso izpolnjeni. Pri tožniku tudi ne gre za socialno ogroženost zavezanca, ki bi bila ugotovljena z odločbo pristojnega centra za socialno delo o dodelitvi denarne socialne pomoči, veljavne v času vložitve vloge. Tožnik zato s tožbenim zahtevkom neutemeljeno uveljavlja odpis plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
ZPP člen 249. ZS člen 84. ZASP člen 5, 5/2. ZDoh-2 člen 38, 38/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53, 53/7.
izvedenina – avtorska agencija
Izplačilo nagrade in stroškov sodnemu izvedencu preko avtorske agencije je skladno s 7. odstavkom 53. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, po katerem se izplačilo nagrade in stroškov opravi neposredno na račun izvedenca.
ZDR člen 6.a, 6.a/4, 44, 45, 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - poseg v delavčevo osebno integriteto
Nadrejena tožnice ni diskriminirala oziroma nad njo ni izvajala mobinga. Po določilih 6. člena ZDR je prepovedana diskriminacija, ki je podana, če delodajalec ne zagotavlja enake obravnave glede na narodnost, raso ali etično poreklo, nacionalno ali socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu z ZDR. Tožnica je navedla, da je bila diskriminirana iz razloga, ker živi sama z invalidnim sinom. Iz izvedenih dokazov pa ne izhaja, da bi tožena stranka kakorkoli tožnico diskriminirala iz tega. Tožničino doživljanje dogodkov je posledica njenega zdravstvenega stanja, zaradi katerega je bila tožnica v dalj časa trajajočem bolniškem staležu in je zdravnik na obdobnem zdravniškem pregledu ocenil, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Ker ni bila ugotovljena odškodninska odgovornost delodajalca po splošnih pravilih civilnega prava, torej da gre za protipravno ravnanje, krivdo, nastanek škode in vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, tožena stranka ni odškodninsko odgovorna za vtoževano škodo.