CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077898
ZPP člen 324, 324/4, 454, 454/1, 454/2, 496. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – dokazni predlogi – sodba s skrajšano obrazložitvijo – podjemna pogodba – izpolnitev pogodbene obveznosti
Tudi v primeru spornega dejanskega stanja lahko sodišče ob izpolnjenih predpostavkah iz drugega odstavka 454. člena ZPP izda sodbo brez razpisa naroka.
Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
Dejstvo, katera od pravdnih strank bi morala izročiti s strani tožnice izdelane načrte družbi I. d.d., v tej zadevi niti ni bistveno. Bistveno je, da je tožnica za toženko opravila naročeno storitev, zato ji je toženka dolžna to storitev plačati.
ZOdvT člen 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 3001, 3101.
umik tožbe – predčasni zaključek postopka – umik pred udeležbe odvetnika na naroku – prepoved spremembe na slabše
Postopek se je predčasno zaključil s sklepom o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, preden se je odvetnik tožene stranke udeležil naroka za glavno obravnavo. Skladno s četrtim odstavkom 14. člena ZOdvT sicer praviloma velja, da predčasni zaključek postopka na že nastale nagrade ne vpliva, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. V tem primeru pa ZOdvT izrecno določa drugače. V 1. točki tarifne številke 3101 namreč določa znižanje nagrade iz količnika 1,3 na količnik 0,8.
spor majhne vrednosti – razpis naroka – sporno dejansko stanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dejansko stanje med strankama je bilo sporno, poleg tega je toženka predlagala izvedbo naroka, zato ni bilo pogojev za izdajo sodbe brez naroka. Sodišče je s tem zagrešilo procesno kršitev po 10. točki 2. odst. 339. čl. ZPP.
Ker predlagateljica do konca postopka na prvi stopnji ni spremenila predloga tako, da bi zahtevala vrnitev dodatnih nepremičnin, poleg tistih, o katerih je bilo s sklepom že odločeno, je njen predlog za izdajo dodatnega sklepa prepozen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Tožena stranka je v okviru reorganizacije poslovanja ukinila kadrovsko službo in opravila z delovnega mesta kadrovik prenesla na zunanjega izvajalca in v finančno računovodski oddelek. Z ukinitvijo tožničinega delovnega mesta kadrovik je prenehala potreba po opravljanju takšnega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je tožnici prenehalo delovno razmerje. Tožena stranka je preverila vse možnosti za zaposlitev tožnice pod spremenjenimi pogoji, vendar jih pri obstoječi organizaciji poslovanja in sistemizaciji delovnih mest ni našla. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, zakonita.
Ker je tožnica v spornem obdobju prejemala pokojnino od srbskega nosilca zavarovanja, ni bila upravičena do dodatka v višini osnove iz 2. člena ZZSV, temveč le v višini razlike med usklajenim zneskom te osnove in eursko protivrednostjo zneska pokojnine, ki ji jo je izplačal srbski nosilec zavarovanja. Ker je kljub temu prejemala dodatek v višini osnove, saj tožencu ni sporočila, da pokojnino prejema iz Srbije, je preplačilo dodatka dolžna vrniti tožencu.
ZDR člen 6.a, 6.a/4, 44, 45, 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - poseg v delavčevo osebno integriteto
Nadrejena tožnice ni diskriminirala oziroma nad njo ni izvajala mobinga. Po določilih 6. člena ZDR je prepovedana diskriminacija, ki je podana, če delodajalec ne zagotavlja enake obravnave glede na narodnost, raso ali etično poreklo, nacionalno ali socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu z ZDR. Tožnica je navedla, da je bila diskriminirana iz razloga, ker živi sama z invalidnim sinom. Iz izvedenih dokazov pa ne izhaja, da bi tožena stranka kakorkoli tožnico diskriminirala iz tega. Tožničino doživljanje dogodkov je posledica njenega zdravstvenega stanja, zaradi katerega je bila tožnica v dalj časa trajajočem bolniškem staležu in je zdravnik na obdobnem zdravniškem pregledu ocenil, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Ker ni bila ugotovljena odškodninska odgovornost delodajalca po splošnih pravilih civilnega prava, torej da gre za protipravno ravnanje, krivdo, nastanek škode in vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, tožena stranka ni odškodninsko odgovorna za vtoževano škodo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/4, 13, 13/3, 13/4.
zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks – neresnični podatki o družinskem članu
Del izjave o premoženjskem stanju je tudi izjava vlagatelja in polnoletnih družinskih članov, da so vsi navedeni podatki v vlogi (izjavi o premoženjskem stanju) resnični, točni in popolni, ter da so v vlogi navedeni vsi dohodki, prejemki in premoženje vlagatelja in njegovih družinskih članov. Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - višina odškodnine
Primerna odškodnina staršem za duševne bolečine zaradi smrti sina je 18.000,00 EUR za vsakega, kar predstavlja vrednost približno 18 povprečnih plač, sestram zaradi smrti brata pa 12.000,00 EUR za vsako (približno 12 povprečnih plač).
nadaljevanje izvršbe z družbenikom izbrisane družbe – edini družbenik ima stalno bivališče v tujini – izvršilni naslov
sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za nadaljevanje izvršbe proti družbeniku in šele v naslednjem koraku ugotavljati, ali ima družbenik v Republiki Sloveniji kakšno premoženje, zoper katerega bi bilo mogoče voditi izvršbo. Brez sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika namreč upnik ne bi imel nobene odločbe slovenskega sodišča, na podlagi katere bi sploh imel možnost uveljavljati poplačilo po pravilih mednarodnega prava v državi, v kateri ima družbenik stalno bivališče.
ZPIZ-2 člen 13, 20, 20/1, 20/1-2, 154. ZDoh člen 38. ZS člen 90.
izvedenina - prispevek za posebne primere zavarovanja
Prispevek za posebne primere zavarovanja se obračuna in plača le fizičnim osebam. Zato se ta prispevek za izvedenski organ, ki ni fizična, temveč pravna oseba, ne plačuje in se ne obračuna v izvedenino.
Čeprav je pri tožniku, tujcu, ki pri tožencu ni vključen v obvezno zavarovanje, podana I. kategorija invalidnosti, nima pravice do invalidske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela, ker skupaj s slovensko in bosansko pokojninsko dobo (14 let in 29 dni) ne izpolnjuje pogoja gostote dobe (dopolniti bi moral 17,67 let pokojninske dobe).
Poglavitni pogoj, da sodišče lahko izda zamudno sodbo je, da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, ta pogoj pa v predmetni zadevi ni izpolnjen. Tožena stranka namreč v času vročanja tožbe ni bivala na naslovu, kjer se ji je vročala tožba v odgovor, torej ji ni bilo omogočeno, da bi uspešno odgovorila na tožbo. Do spremembe naslova pa je prišlo že pred vložitvijo tožbe.
ZASP člen 130, 130/1, 157, 157/1, 157.e,158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZPP člen 311.
fonogram - uporaba tarife - primernost tarife - pristojnosti Sveta - skupni sporazum - nadomestilo za zakonito uporabo - razlaga skupnega sporazuma - civilna kazen - nesklepčnost - dolžnost obveščanja - zapadlost obveznosti - stroški
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Vprašanje, ali je neporočanje zavezancev iz 4. odstavka 159. člena ZASP sploh sankcionirano kot prekršek, tako kot so sankcionirane nekatere druge kršitve dolžnega ravnanja zavezancev do kolektivnih organizacij za odločitev o tem delu tožbenega zahtevka ni pomembno. Pravno odločilnega pomena je le odgovor na vprašanje, ali določilo četrtega odstavka 159. člena ZASP tožeči stranki daje zahtevek, ki ga lahko uveljavi v pravdnem postopku.
Ker tožnica pred vložitvijo tožbe pri tožencu ni najprej zahtevala, naj se o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo odloči v nadaljnjih sedmih dneh, in zatrjevala, da je ta rok brezuspešno potekel, ni prišlo do molka organa iz 2. odstavka 72. člena ZDSS-1, zato se tožba zavrže.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. OZ člen 136.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - stanje prehodne nerazsodnosti
Tožniku je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana na podlagi 3. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR. Ta določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi navedene določbe ni le, da delavec ne pride na delo in da o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral, temveč je pogoj zanjo tudi to, da je to mogel storiti. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da tožnik v kritičnem obdobju zaradi stanja prehodne nerazsodnosti zaradi uporabe psihoaktivnih snovi ni bil sposoben obveščati delodajalca o razlogih za svojo odsotnost z delovnega mesta. Takšna ugotovitev izvedenca pa pomeni, da ni bil podan eden od kumulativno naštetih elementov za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi 3. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR, to je možnost delavca, da delodajalca obvesti o razlogih za svojo odsotnost.
Tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana, ker ni (neupravičeno) prišel na delo, temveč zato, ker o odsotnosti ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Pri presoji, ali je tožniku možno očitati, da tožene stranke ni obvestil o svoji odsotnosti, pa je dejansko pomembno ne le, ali je tožnik zaradi prehodne nerazsodnosti to mogel storiti, temveč tudi ali se je tožnik po svoji krivdi sam spravil v takšno stanje. Glede odgovornosti delavca za opustitev iz tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR je v primeru prehodne nerazsodnosti smiselno potrebno upoštevati tudi določbo drugega odstavka 136. člena OZ. Ta določa, da je tisti, ki drugemu povzroči škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje.
solastnina – posel rednega upravljanja – popravilo strehe - soglasje solastnika – spor majhne vrednosti
Plačilo izvedenih del v zvezi s popravilom strehe je utemeljen na določbi 68. čl. SPZ, ker sta toženca kot solastnika soglašala s sanacijo; če soglasja ne bi bilo, bi bila terjatev utemeljena na podlagi 1. odst. 202. čl. OZ.
delna invalidska pokojnina - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožniku je delovno razmerje zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo že dne 13. 3. 2012, odpoved pa mu je bila vročena šele dne 13. 4. 2012. 30-dnevni rok za prijavo na zavodu za zaposlovanje za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine teče šele od takrat, ko je bil tožnik obveščen o prenehanju delovnega razmerja, to je z vročitvijo odpovedi, zato je bila prijava pri zavodu (20. 4. 2012) pravočasna.
ZPP člen 249. ZS člen 84. ZASP člen 5, 5/2. ZDoh-2 člen 38, 38/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53, 53/7.
izvedenina – avtorska agencija
Izplačilo nagrade in stroškov sodnemu izvedencu preko avtorske agencije je skladno s 7. odstavkom 53. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, po katerem se izplačilo nagrade in stroškov opravi neposredno na račun izvedenca.