Ker je tožnica v spornem obdobju prejemala pokojnino od srbskega nosilca zavarovanja, ni bila upravičena do dodatka v višini osnove iz 2. člena ZZSV, temveč le v višini razlike med usklajenim zneskom te osnove in eursko protivrednostjo zneska pokojnine, ki ji jo je izplačal srbski nosilec zavarovanja. Ker je kljub temu prejemala dodatek v višini osnove, saj tožencu ni sporočila, da pokojnino prejema iz Srbije, je preplačilo dodatka dolžna vrniti tožencu.
ZASP člen 130, 130/1, 157, 157/1, 157.e,158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZPP člen 311.
fonogram - uporaba tarife - primernost tarife - pristojnosti Sveta - skupni sporazum - nadomestilo za zakonito uporabo - razlaga skupnega sporazuma - civilna kazen - nesklepčnost - dolžnost obveščanja - zapadlost obveznosti - stroški
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Vprašanje, ali je neporočanje zavezancev iz 4. odstavka 159. člena ZASP sploh sankcionirano kot prekršek, tako kot so sankcionirane nekatere druge kršitve dolžnega ravnanja zavezancev do kolektivnih organizacij za odločitev o tem delu tožbenega zahtevka ni pomembno. Pravno odločilnega pomena je le odgovor na vprašanje, ali določilo četrtega odstavka 159. člena ZASP tožeči stranki daje zahtevek, ki ga lahko uveljavi v pravdnem postopku.
sporna pogodbena določila – skupni namen pogodbenikov – pogodbena uporabnina – trditveno in dokazno gradivo
Pri razlagi spornih določil (tistih, ki jim stranki v postopku pripisujejo različen pomen) se ni treba držati dobesednega pomena uporabljanih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava (drugi odstavek 82. člena OZ). Vendar pa mora biti nejasno pogodbeno določilo nejasno že od samega začetka; to je od trenutka, ko je bila pogodba sklenjena.
stroški postopka - brezplačna pravna pomoč - odvetniška nagrada
Odvetniška nagrada se v primerih izplačevanja iz državnega proračuna, ko tožnico zastopa po brezplačni pravni pomoči dodeljena odvetnica, odmeri glede na vrednost predmeta z uporabo 36. člena Zakona o odvetniški tarifi in ne z uporabo 12. člena istega zakona.
ZZVZZ člen 13, 13/1, 19, 80, 80/2, 81, 81/2, 82. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 63 63/1. ZPP člen 287, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZUP člen 129, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 244.
bolniški stalež - vzrok staleža
Za opredelitev vzroka začasne nezmožnosti za delo kot poškodbe pri delu, kot jo definira 1. alineja 1. odstavka 63. člena ZPIZ-1, mora biti izpolnjen pogoj neposredne vzročne zveze med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo. Le v kolikor je med prometno nesrečo, v kateri si je tožnik poškodoval rebra in kolk, in začasno nezmožnostjo za delo v spornem obdobju (od 15. 5. 2010 do 26. 7. 2010), ko so bile pri tožniku v ospredju psihične težave, podana neposredna vzročna zveza, je kot vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju mogoče opredeliti poškodbo pri delu, kar tožnik uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
regulacijska začasna odredba – pogodba o izvajanju nakupov na obroke – plačevanje s kreditnimi karticami - odpoved pogodbe med izdajateljem kartic in prodajalcem – pravda zaradi ugotovitve razveze pogodbe – neprimerno sredstvo zavarovanja
Pravnomočna sodba, s katero je ugotovljeno, da je pogodba, ki sta jo sklenila upnik in dolžnik, razvezana, ne more poseči v medsebojna razmerja, v katera je vstopil dolžnik s svojimi komitenti. V ta razmerja je dolžnik vstopil na podlagi pogodbe s svojimi komitenti (pri čemer oblika in način sklenitve pogodbe nista pomembna).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/2, 92/2-4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3, 109/4. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 56, 56/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja – stečaj
Tožnik od leta 1988 do 1996 ni imel prekinitve v delovni knjižici, zato je podana kontinuiteta delovnega razmerja pri toženi stranki od leta 1988 do 1996 ter nato od 1997 do 2010, ko mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tudi v vmesnem obdobju od uvedbe stečaja nad toženo stranko v letu 1996 do ponovne zaposlitve pri toženi stranki v letu 1998, ko je bila v stečajnem postopku izglasovana prisilna poravnava, je podana kontinuiteta delovnega razmerja tudi za obdobje po ponovni zaposlitvi tožnika pri toženi stranki. Čeprav je bil tožnik v vmesnem obdobju prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, je bistveno, da je šlo za zaposlitev pri isti družbi. To pa opravičuje sklepanje, da je šlo za nadaljevanje zaposlitve, kot da ne bi bilo prekinitve.
Sklep Občinske skupnosti za zaposlovanje, s katerim je bil tožnik spoznan kot nesposoben za pridobitno delo, je poseben ukrep po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ne pa podlaga za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ki bi bila v pristojnosti toženca. Pri toženčevi pravni prednici Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji je bila vložena zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ki je bila s sklepom zavrnjena. Kasneje tožnik zahteve za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja pri tožencu ni vložil, pač pa je pri njem uveljavljal realizacijo sklepa Občinske skupnosti za zaposlovanje, čeprav za to ni imel podlage. Zato tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine od dneva pravnomočnosti sklepa o priznanju invalidnosti dalje, ni utemeljen.
Poglavitni pogoj, da sodišče lahko izda zamudno sodbo je, da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, ta pogoj pa v predmetni zadevi ni izpolnjen. Tožena stranka namreč v času vročanja tožbe ni bivala na naslovu, kjer se ji je vročala tožba v odgovor, torej ji ni bilo omogočeno, da bi uspešno odgovorila na tožbo. Do spremembe naslova pa je prišlo že pred vložitvijo tožbe.
Ravnanja toženca, to je odločanja o tožnikovem bolniškem staležu, ni mogoče šteti za samovoljno in arbitrarno, in tudi ni prišlo do naklepnega nepriznanja bolniškega staleža, zaradi česar naj bi prišlo do odpovedi delovnega razmerja, zato njegovo ravnanje ni protipravno. Ker niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za materialno (zamudne obresti od dolga, ki ga dolžnik ni mogle plačati in nižja pokojnina zaradi predčasne upokojitve) in nematerialno škodo (duševne bolečine in strah), neutemeljen.
preizkus alkoholiziranosti – nova dejstva – dokazni predlogi
Pritožnica kot pomembno okoliščino izpostavlja, da ji je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti šele 28 minut po zaustavitvi, vendar ta okoliščina za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembna, oziroma ji je lahko le v korist, glede na splošno znano dejstvo, da se alkohol iz krvi tudi izloči.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1. ZPP člen 213, 213/2, 287.
bolniški stalež
Ker je bil tožnik v spornem obdobju zmožen za delo po odločbi zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela ter mu je bila priznana pravica do premestitve z omejitvijo opravljanja del izven prometa, je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je bil začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela, neutemeljen.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - udarec v glavo - nateg vratnih mišic - vzročna zveza
Ker neme degenerativne spremembe, tj. take, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic, niso pravnorelevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode, je prvo sodišče materialnopravno pravilno tožnici prisodilo odškodnino tudi za škodo.
Ugotavljanje elementov, ki sestavljajo pravno relevantno vzročno zvezo, spada v ugotavljanje pravno relevantnega dejanskega stanja. Ob ugotovljenih dejstvih pa ugotavljanje tega, ali ta veriga dejstev pomeni pravno relevantno vzročno zvezo, pomeni uporabo materialnega prava. To pomeni, da se na podlagi mnenja izvedenca ugotavljajo le dejstva, potrebna zaradi ugotovitve obstoja in obsega duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tudi v kolikor bi izvedenec podal mnenje o pritožbeno izpostavljenem pravnem vprašanju, sodišče na takšno opredelitev ni vezano, saj je zaključek o pravni relevantni vzročnosti med določeno nastalo škodo in škodnim dogodkom zgolj v domeni sodišča.
ZOR člen 103. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. URS člen 155, 155/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
V skladu s prvim odstavkom 103. člena v spornem obdobju (tj. v času sklenitve podjetniške kolektivne pogodbe v letu 1993) veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust. Podjetniška kolektivna pogodba tožene stranke je bila sprejeta po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba podjetniške kolektivne pogodbe, ki se nanaša na višino regresa za letni dopust (in določa, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa), nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0063544
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 168, 168/1, 168/5. ZPP člen 154, 154/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - skupni sporazum - uporaba tarife - civilna kazen - predpravdni stroški - ddv od odškodnine
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Tožnica pritožbe zoper prvostopenjski sklep na drugostopenjski organ toženca ni vložila, temveč je vložila direktno tožbo na sodišče. Ker tožnica ni izčrpala rednih pravnih poti in je prvostopenjski sklep postal pravnomočen, se tožba zavrže.
Ker je sodišče pritožbo zoper sodbo, poslano z navadno pošiljko, prejelo po izteku roka za pritožbo (15 dni od vročitve sodbe), je pritožba prepozna, zato se zavrže.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Ugotovitev, da je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi konflikt direktorja tožene stranke s tožnico, ne pa zatrjevan poslovni razlog, pomeni, da ni bil podan zakonit, z zakonom določen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V skladu z drugim odstavkom 81. člena ZDR delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Presoja se zakonitost tistega odpovednega razloga, ki ga delodajalec v odpovedi navede. Tožena stranka je kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi navedla poslovni razlog, vendar je bilo v postopku ugotovljeno, da ta razlog ni bil podan in da je šlo za zlorabo inštituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je izpodbijana odpoved nezakonita.
Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe materialnopravno zmotno opredelilo konkretne zneske bruto in neto plače, ki jih mora prvotožena stranka obračunati oziroma izplačati tožnici, saj se neto zneski izračunavajo na podlagi podatkov v času izplačila neto plače.
Glede na določbo drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških (ZP-1) sodišče nima diskrecijske pravice glede odločitve, ali bo preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pač pa jo mora preklicati, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek.