solastnina – posel rednega upravljanja – popravilo strehe - soglasje solastnika – spor majhne vrednosti
Plačilo izvedenih del v zvezi s popravilom strehe je utemeljen na določbi 68. čl. SPZ, ker sta toženca kot solastnika soglašala s sanacijo; če soglasja ne bi bilo, bi bila terjatev utemeljena na podlagi 1. odst. 202. čl. OZ.
delna invalidska pokojnina - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožniku je delovno razmerje zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo že dne 13. 3. 2012, odpoved pa mu je bila vročena šele dne 13. 4. 2012. 30-dnevni rok za prijavo na zavodu za zaposlovanje za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine teče šele od takrat, ko je bil tožnik obveščen o prenehanju delovnega razmerja, to je z vročitvijo odpovedi, zato je bila prijava pri zavodu (20. 4. 2012) pravočasna.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. OZ člen 136.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - stanje prehodne nerazsodnosti
Tožniku je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana na podlagi 3. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR. Ta določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi navedene določbe ni le, da delavec ne pride na delo in da o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral, temveč je pogoj zanjo tudi to, da je to mogel storiti. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da tožnik v kritičnem obdobju zaradi stanja prehodne nerazsodnosti zaradi uporabe psihoaktivnih snovi ni bil sposoben obveščati delodajalca o razlogih za svojo odsotnost z delovnega mesta. Takšna ugotovitev izvedenca pa pomeni, da ni bil podan eden od kumulativno naštetih elementov za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi 3. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR, to je možnost delavca, da delodajalca obvesti o razlogih za svojo odsotnost.
Tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana, ker ni (neupravičeno) prišel na delo, temveč zato, ker o odsotnosti ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Pri presoji, ali je tožniku možno očitati, da tožene stranke ni obvestil o svoji odsotnosti, pa je dejansko pomembno ne le, ali je tožnik zaradi prehodne nerazsodnosti to mogel storiti, temveč tudi ali se je tožnik po svoji krivdi sam spravil v takšno stanje. Glede odgovornosti delavca za opustitev iz tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR je v primeru prehodne nerazsodnosti smiselno potrebno upoštevati tudi določbo drugega odstavka 136. člena OZ. Ta določa, da je tisti, ki drugemu povzroči škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje.
Tožnik je po prejemu vabila na glavno obravnavo pisno umaknil tožbo. Ker umika tožbe ni mogoče preklicati, toženec pa se je z umikom strinjal, je sodišče postopek zakonito ustavilo.
ZPP člen 249. ZS člen 84. ZASP člen 5, 5/2. ZDoh-2 člen 38, 38/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53, 53/7.
izvedenina – avtorska agencija
Izplačilo nagrade in stroškov sodnemu izvedencu preko avtorske agencije je skladno s 7. odstavkom 53. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, po katerem se izplačilo nagrade in stroškov opravi neposredno na račun izvedenca.
Ravnanja toženca, to je odločanja o tožnikovem bolniškem staležu, ni mogoče šteti za samovoljno in arbitrarno, in tudi ni prišlo do naklepnega nepriznanja bolniškega staleža, zaradi česar naj bi prišlo do odpovedi delovnega razmerja, zato njegovo ravnanje ni protipravno. Ker niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za materialno (zamudne obresti od dolga, ki ga dolžnik ni mogle plačati in nižja pokojnina zaradi predčasne upokojitve) in nematerialno škodo (duševne bolečine in strah), neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0063544
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 168, 168/1, 168/5. ZPP člen 154, 154/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - skupni sporazum - uporaba tarife - civilna kazen - predpravdni stroški - ddv od odškodnine
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Ker je sodišče pritožbo zoper sodbo, poslano z navadno pošiljko, prejelo po izteku roka za pritožbo (15 dni od vročitve sodbe), je pritožba prepozna, zato se zavrže.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Ugotovitev, da je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi konflikt direktorja tožene stranke s tožnico, ne pa zatrjevan poslovni razlog, pomeni, da ni bil podan zakonit, z zakonom določen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V skladu z drugim odstavkom 81. člena ZDR delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Presoja se zakonitost tistega odpovednega razloga, ki ga delodajalec v odpovedi navede. Tožena stranka je kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi navedla poslovni razlog, vendar je bilo v postopku ugotovljeno, da ta razlog ni bil podan in da je šlo za zlorabo inštituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je izpodbijana odpoved nezakonita.
ZPIZ-2 člen 13, 20, 20/1, 20/1-2, 154. ZDoh člen 38. ZS člen 90.
izvedenina - prispevek za posebne primere zavarovanja
Ker se prispevek za posebne primere zavarovanja obračuna in plača le fizičnim osebam, se ta prispevek za izvedenski organ, ki ni fizična, temveč pravna oseba, ne plačuje in se tudi ne obračuna v izvedenino.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/3, 113, 113/1, 113/2, 210, 210/1. Kolektivna pogodba dejavnost trgovine Slovenije člen 66, 66/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik - predstavniki delavcev
Tožnica pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni uživala zaščite kot sindikalna zaupnica v skladu z določbo 113/1 ZDR, ker njen delodajalec o izvolitvi tožnice za sindikalno zaupnico ni bil obveščen v skladu z določbami 66. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije.
Tožena stranka je spoštovala določbo 88/3 čl. ZDR (po kateri mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo), saj v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imela na razpolago prostega delovnega mesta, ustreznega za tožnico, ki bi ji ga lahko ponudila. Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas z drugimi delavci ni pomenilo prikritega zaposlovanja delavcev za nedoločen čas. Razlogi za sklenitev teh pogodb so bili različni, a skladni z 52. členom ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zamudna sodba - sklepčnost
Ker tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je bil s tem izpolnjen temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe, ki ga opredeljuje člen 318/1 ZPP.
Tožnica v tožbi sicer zares ni izrecno navedla, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 2. 4. 2013, vendar je kljub temu v zvezi s tem dejstvom tožba sklepčna, ker iz nje jasno izhaja, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožnici vročena 1. 2. 2013 in iz katere izhaja, da ji bo delovno razmerje prenehalo po preteku 60-dnevnega odpovednega roka. Ker je 60-dnevni odpovedni rok iztekel 2. 4. 2013, to pa je datum, ki ga tožnica uveljavlja kot datum prenehanja delovnega razmerja tudi v tožbenem zahtevku, je v tem delu izpodbijana tožba sklepčna.
ureditev meje - stroški postopka - solidarna zaveza - sosporniki
Sosporniki krijejo stroške po enakih delih, pri solidarnih zavezancih pa je solidarna tudi njihova odgovornost za stroške, prisojene nasprotni stranki (tretji odstavek 161. člena ZPP). Ker so nasprotni udeleženci kot solastniki nepremičnine, glede katere se je določala meja, solidarni zavezanci, so dolžni skupne stroške povrniti predlagatelju solidarno.
Pravica do vdovske pokojnine je osebna, neprenosljiva in nepodedljiva. S smrtjo zavarovanca pravica do uveljavljanja priznanja pravice do vdovske pokojnine ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca ne more uveljavljati nihče. Sodišče je zato postopek, v katerem je tožnica uveljavljala priznanje pravice do družinske pokojnine, zaradi njene smrti zakonito ustavilo.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
Storilec je v razgovoru, ki je bil opravljen na CSD z namenom, da se za storilca pripravi predlog konkretnih nalog in organizacije, ki bo storilcu omogočila opravljanje nalog, navedel, da opravlja priložnostna dela, zaradi česar do oktobra ne more opravljati nalog v splošno korist. Glede na takšen odziv storilca je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se nadomestitvi globe izmika, oziroma, da je predlog za nadomestitev globe umaknil in zato na podlagi določbe četrtega odstavka 202.c člena Zakona o prekrških (ZP-1) storilčev predlog zavrglo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/2, 92/2-4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3, 109/4. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 56, 56/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja – stečaj
Tožnik od leta 1988 do 1996 ni imel prekinitve v delovni knjižici, zato je podana kontinuiteta delovnega razmerja pri toženi stranki od leta 1988 do 1996 ter nato od 1997 do 2010, ko mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tudi v vmesnem obdobju od uvedbe stečaja nad toženo stranko v letu 1996 do ponovne zaposlitve pri toženi stranki v letu 1998, ko je bila v stečajnem postopku izglasovana prisilna poravnava, je podana kontinuiteta delovnega razmerja tudi za obdobje po ponovni zaposlitvi tožnika pri toženi stranki. Čeprav je bil tožnik v vmesnem obdobju prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, je bistveno, da je šlo za zaposlitev pri isti družbi. To pa opravičuje sklepanje, da je šlo za nadaljevanje zaposlitve, kot da ne bi bilo prekinitve.
ZOR člen 103. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. URS člen 155, 155/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
V skladu s prvim odstavkom 103. člena v spornem obdobju (tj. v času sklenitve podjetniške kolektivne pogodbe v letu 1993) veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust. Podjetniška kolektivna pogodba tožene stranke je bila sprejeta po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba podjetniške kolektivne pogodbe, ki se nanaša na višino regresa za letni dopust (in določa, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa), nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije.
regulacijska začasna odredba – pogodba o izvajanju nakupov na obroke – plačevanje s kreditnimi karticami - odpoved pogodbe med izdajateljem kartic in prodajalcem – pravda zaradi ugotovitve razveze pogodbe – neprimerno sredstvo zavarovanja
Pravnomočna sodba, s katero je ugotovljeno, da je pogodba, ki sta jo sklenila upnik in dolžnik, razvezana, ne more poseči v medsebojna razmerja, v katera je vstopil dolžnik s svojimi komitenti. V ta razmerja je dolžnik vstopil na podlagi pogodbe s svojimi komitenti (pri čemer oblika in način sklenitve pogodbe nista pomembna).
odlog postopka zavarovanja - pravni interes za pritožbo
Pritožnik mora imeti za pritožbo pravni interes, sicer njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Ta njegov interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, v celotnem pritožbenem postopku, kot tudi v času, ko o pritožbi odloča drugostopno sodišče. Pritožnik, ki je v predmetnem postopku zavarovanja ob vložitvi pritožbe še imel pravni interes za njeno vložitev, slednjega od odločitve o zahtevi za varstvo zakonitosti dalje ne more več imeti, saj je upnik utemeljeval svoj predlog za odlog postopka zavarovanja do takrat, ko bo o tem izrednem pravnem sredstvu odločeno.