ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/2, 92/2-4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3, 109/4. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 56, 56/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja – stečaj
Tožnik od leta 1988 do 1996 ni imel prekinitve v delovni knjižici, zato je podana kontinuiteta delovnega razmerja pri toženi stranki od leta 1988 do 1996 ter nato od 1997 do 2010, ko mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tudi v vmesnem obdobju od uvedbe stečaja nad toženo stranko v letu 1996 do ponovne zaposlitve pri toženi stranki v letu 1998, ko je bila v stečajnem postopku izglasovana prisilna poravnava, je podana kontinuiteta delovnega razmerja tudi za obdobje po ponovni zaposlitvi tožnika pri toženi stranki. Čeprav je bil tožnik v vmesnem obdobju prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, je bistveno, da je šlo za zaposlitev pri isti družbi. To pa opravičuje sklepanje, da je šlo za nadaljevanje zaposlitve, kot da ne bi bilo prekinitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ob inventuri je bila dolžnost delavcev, da pokažejo inventurni komisiji vse zaloge materiala (tudi neknjiženega), ki se nahaja v skladišču, s to dolžnostjo pa je bil seznanjen tudi tožnik (ki je delal na delovnem mestu tehtalec). Ker tožnik tega ni storil, je huje kršil pogodbe oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je to storil naklepoma, zato je tožena stranka tožniku na podlagi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0076916
ZFPPIPP člen 18, 442, 442/6, 442/7, 442/8. OZ člen 369. ZOR člen 392. ZIZ člen 56a.
izvršilni naslov - zastaranje obveznosti – zastaralni rok - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – dokazno breme – ožje povezane osebe – izpodbojna domneva
Kadar je izvršilni naslov izdan v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, izvršilnemu naslovu takoj sledi postopek izterjave terjatve, zato začne (desetletni) zastaralni rok teči šele, ko je ta postopek končan.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca izhaja iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje sam delodajalec, ki v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi in navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov, ki naj utemeljujejo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče dodatnih razlogov ne more upoštevati, temveč presoja le obstoj in zakonitost odpovedi tistega razloga, iz katerega je pri podani pisni odpovedi izhajal in ga obrazložil sam delodajalec.
ZPIZ-1 člen 170, 259, 276, 276/1. OZ člen 131, 131/1. ZUP člen 5, 14. ZPP člen 213, 287, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 61. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 120. Zakon o splošnem upravnem postopku (1978) člen 5, 5/2, 14.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 120. Zakon o splošnem upravnem postopku (1978) člen 5, 5/2, 14. Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1979) člen 11, 24, 24/2. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 48.
odškodninska odgovornost zavoda - invalidnina
Ravnanje toženca, ki tožniku ni priznal pravice do invalidnine že od 30. 10. 1985 dalje,
temveč od 1. 11. 2009 dalje,
ni protipravno ravnanje. Toženec pred vložitvijo zahteve tožnika z dne 28. 4. 2010 za priznanje pravice do invalidnine ni mogel (in tudi ni smel) uvesti postopka za priznanje te pravice, kljub temu da je invalidska komisija že v izvedenskem mnenju z dne 10. 3. 1986, ko je ocenjevala tožnikovo invalidnost, ocenila tudi telesno okvaro. Odškodninska odgovornost toženca za premoženjsko škodo v višini mesečnih zneskov invalidnin, ki bi tožniku šli od 30. 10. 1985 dalje, ni podana, zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine neutemeljen.
Ravnanja toženca, to je odločanja o tožnikovem bolniškem staležu, ni mogoče šteti za samovoljno in arbitrarno, in tudi ni prišlo do naklepnega nepriznanja bolniškega staleža, zaradi česar naj bi prišlo do odpovedi delovnega razmerja, zato njegovo ravnanje ni protipravno. Ker niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za materialno (zamudne obresti od dolga, ki ga dolžnik ni mogle plačati in nižja pokojnina zaradi predčasne upokojitve) in nematerialno škodo (duševne bolečine in strah), neutemeljen.
ZPIZ-2 člen 13, 20, 20/1, 20/1-2, 154. ZDoh člen 38. ZS člen 90.
izvedenina - prispevek za posebne primere zavarovanja
Ker se prispevek za posebne primere zavarovanja obračuna in plača le fizičnim osebam, se ta prispevek za izvedenski organ, ki ni fizična, temveč pravna oseba, ne plačuje in se tudi ne obračuna v izvedenino.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/3, 113, 113/1, 113/2, 210, 210/1. Kolektivna pogodba dejavnost trgovine Slovenije člen 66, 66/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik - predstavniki delavcev
Tožnica pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni uživala zaščite kot sindikalna zaupnica v skladu z določbo 113/1 ZDR, ker njen delodajalec o izvolitvi tožnice za sindikalno zaupnico ni bil obveščen v skladu z določbami 66. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije.
Tožena stranka je spoštovala določbo 88/3 čl. ZDR (po kateri mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo), saj v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imela na razpolago prostega delovnega mesta, ustreznega za tožnico, ki bi ji ga lahko ponudila. Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas z drugimi delavci ni pomenilo prikritega zaposlovanja delavcev za nedoločen čas. Razlogi za sklenitev teh pogodb so bili različni, a skladni z 52. členom ZDR.
Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe materialnopravno zmotno opredelilo konkretne zneske bruto in neto plače, ki jih mora prvotožena stranka obračunati oziroma izplačati tožnici, saj se neto zneski izračunavajo na podlagi podatkov v času izplačila neto plače.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. OZ člen 136.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - stanje prehodne nerazsodnosti
Tožniku je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana na podlagi 3. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR. Ta določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi navedene določbe ni le, da delavec ne pride na delo in da o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral, temveč je pogoj zanjo tudi to, da je to mogel storiti. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da tožnik v kritičnem obdobju zaradi stanja prehodne nerazsodnosti zaradi uporabe psihoaktivnih snovi ni bil sposoben obveščati delodajalca o razlogih za svojo odsotnost z delovnega mesta. Takšna ugotovitev izvedenca pa pomeni, da ni bil podan eden od kumulativno naštetih elementov za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi 3. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR, to je možnost delavca, da delodajalca obvesti o razlogih za svojo odsotnost.
Tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana, ker ni (neupravičeno) prišel na delo, temveč zato, ker o odsotnosti ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Pri presoji, ali je tožniku možno očitati, da tožene stranke ni obvestil o svoji odsotnosti, pa je dejansko pomembno ne le, ali je tožnik zaradi prehodne nerazsodnosti to mogel storiti, temveč tudi ali se je tožnik po svoji krivdi sam spravil v takšno stanje. Glede odgovornosti delavca za opustitev iz tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR je v primeru prehodne nerazsodnosti smiselno potrebno upoštevati tudi določbo drugega odstavka 136. člena OZ. Ta določa, da je tisti, ki drugemu povzroči škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje.
ZASP člen 130, 130/1, 157, 157/1, 157.e,158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZPP člen 311.
fonogram - uporaba tarife - primernost tarife - pristojnosti Sveta - skupni sporazum - nadomestilo za zakonito uporabo - razlaga skupnega sporazuma - civilna kazen - nesklepčnost - dolžnost obveščanja - zapadlost obveznosti - stroški
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Vprašanje, ali je neporočanje zavezancev iz 4. odstavka 159. člena ZASP sploh sankcionirano kot prekršek, tako kot so sankcionirane nekatere druge kršitve dolžnega ravnanja zavezancev do kolektivnih organizacij za odločitev o tem delu tožbenega zahtevka ni pomembno. Pravno odločilnega pomena je le odgovor na vprašanje, ali določilo četrtega odstavka 159. člena ZASP tožeči stranki daje zahtevek, ki ga lahko uveljavi v pravdnem postopku.
solastnina – posel rednega upravljanja – popravilo strehe - soglasje solastnika – spor majhne vrednosti
Plačilo izvedenih del v zvezi s popravilom strehe je utemeljen na določbi 68. čl. SPZ, ker sta toženca kot solastnika soglašala s sanacijo; če soglasja ne bi bilo, bi bila terjatev utemeljena na podlagi 1. odst. 202. čl. OZ.
delna invalidska pokojnina - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožniku je delovno razmerje zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo že dne 13. 3. 2012, odpoved pa mu je bila vročena šele dne 13. 4. 2012. 30-dnevni rok za prijavo na zavodu za zaposlovanje za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine teče šele od takrat, ko je bil tožnik obveščen o prenehanju delovnega razmerja, to je z vročitvijo odpovedi, zato je bila prijava pri zavodu (20. 4. 2012) pravočasna.
Čeprav je pri tožniku, tujcu, ki pri tožencu ni vključen v obvezno zavarovanje, podana I. kategorija invalidnosti, nima pravice do invalidske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela, ker skupaj s slovensko in bosansko pokojninsko dobo (14 let in 29 dni) ne izpolnjuje pogoja gostote dobe (dopolniti bi moral 17,67 let pokojninske dobe).
Poglavitni pogoj, da sodišče lahko izda zamudno sodbo je, da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, ta pogoj pa v predmetni zadevi ni izpolnjen. Tožena stranka namreč v času vročanja tožbe ni bivala na naslovu, kjer se ji je vročala tožba v odgovor, torej ji ni bilo omogočeno, da bi uspešno odgovorila na tožbo. Do spremembe naslova pa je prišlo že pred vložitvijo tožbe.
Tožnica pritožbe zoper prvostopenjski sklep na drugostopenjski organ toženca ni vložila, temveč je vložila direktno tožbo na sodišče. Ker tožnica ni izčrpala rednih pravnih poti in je prvostopenjski sklep postal pravnomočen, se tožba zavrže.
Ker okoliščine postopanja vročevalca v obravnavanem primeru iz obvestila o prejemu pisanja niso jasno razvidne, je treba v dvomu ravnati v korist pravdne stranke in šteti, da je bilo obvestilo o prejemu pošiljke v hišnem predalčniku puščeno 26. 3. 2013 in ne 25. 3. 2013.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0063544
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 168, 168/1, 168/5. ZPP člen 154, 154/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - skupni sporazum - uporaba tarife - civilna kazen - predpravdni stroški - ddv od odškodnine
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Ugotovitev, da je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi konflikt direktorja tožene stranke s tožnico, ne pa zatrjevan poslovni razlog, pomeni, da ni bil podan zakonit, z zakonom določen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V skladu z drugim odstavkom 81. člena ZDR delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Presoja se zakonitost tistega odpovednega razloga, ki ga delodajalec v odpovedi navede. Tožena stranka je kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi navedla poslovni razlog, vendar je bilo v postopku ugotovljeno, da ta razlog ni bil podan in da je šlo za zlorabo inštituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je izpodbijana odpoved nezakonita.
Pravica do vdovske pokojnine je osebna, neprenosljiva in nepodedljiva. S smrtjo zavarovanca pravica do uveljavljanja priznanja pravice do vdovske pokojnine ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca ne more uveljavljati nihče. Sodišče je zato postopek, v katerem je tožnica uveljavljala priznanje pravice do družinske pokojnine, zaradi njene smrti zakonito ustavilo.