ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 333. ZIZ člen 42, 42/3.
vrnitev v prejšnje stanje - prepozna pritožba - nadomestna vročitev - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Pritožba je redno pravno sredstvo in se lahko vloži le zoper nepravnomočne sodne odločbe. Če sodišče neutemeljeno izda potrdilo o pravnomočnosti (ker je npr. napačno štelo, da je bila odločba sodišča pravilno vročena), je potrebno zato, da bi bila pritožba zoper odločbo dovoljena, najprej razveljaviti klavzulo o pravnomočnosti. Pravna podlaga za odločanje o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti je podana v 3. odstavku 42. člena ZIZ. Le-ta določa, da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Ista določba se uporablja tudi za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Šele, ko je klavzula o pravnomočnosti razveljavljena, so podani pogoji za vložitev pritožbe na podlagi določbe 333. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Tožena stranka je v okviru reorganizacije poslovanja ukinila kadrovsko službo in opravila z delovnega mesta kadrovik prenesla na zunanjega izvajalca in v finančno računovodski oddelek. Z ukinitvijo tožničinega delovnega mesta kadrovik je prenehala potreba po opravljanju takšnega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je tožnici prenehalo delovno razmerje. Tožena stranka je preverila vse možnosti za zaposlitev tožnice pod spremenjenimi pogoji, vendar jih pri obstoječi organizaciji poslovanja in sistemizaciji delovnih mest ni našla. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, zakonita.
zavrženje pritožbe - rok za pritožbo - zamuda roka - prekluzivni rok
Zavzemanje tožene stranke, da se ji zaradi zamude pritožbenega roka zoper sodbo iz razloga bolezni pooblaščenca še da možnost vložitve pritožbe, ni sprejemljivo, saj gre pri pritožbenem roku za zakonsko določen prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more podaljševati.
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 49. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. URS člen 51. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 38, 38/2, 135.
povrnitev stroškov poroda v tujini - načrtovan porod - bolnišnično zdravljenje
Tožnica ni upravičena do povračila stroškov fiziološkega poroda, opravljenega v porodnem centru v Avstriji. Do poroda ni prišlo nepričakovano in nenačrtovano med potovanjem oziroma začasnim bivanjem tožnice v tujini, temveč je tožnica v Avstrijo odšla prav z namenom, da tam rodi. V Sloveniji ji je na voljo enakovredna zdravstvena storitev, ki je enako učinkovita kot zdravstvena storitev v tujini in je na voljo tudi v ustreznem čakalnem razdobju.
Tožnica je bila v spornem obdobju zmožna opravljati delo skladno z omejitvami po odločbi zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, to je fizično lahko delo. Tožbeni zahtevek, naj se ji v spornem obdobju prizna začasna nezmožnost zaradi bolezni, je zato neutemeljen.
Ker je tožnica v spornem obdobju prejemala pokojnino od srbskega nosilca zavarovanja, ni bila upravičena do dodatka v višini osnove iz 2. člena ZZSV, temveč le v višini razlike med usklajenim zneskom te osnove in eursko protivrednostjo zneska pokojnine, ki ji jo je izplačal srbski nosilec zavarovanja. Ker je kljub temu prejemala dodatek v višini osnove, saj tožencu ni sporočila, da pokojnino prejema iz Srbije, je preplačilo dodatka dolžna vrniti tožencu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zamudna sodba - sklepčnost
Ker tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je bil s tem izpolnjen temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe, ki ga opredeljuje člen 318/1 ZPP.
Tožnica v tožbi sicer zares ni izrecno navedla, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 2. 4. 2013, vendar je kljub temu v zvezi s tem dejstvom tožba sklepčna, ker iz nje jasno izhaja, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožnici vročena 1. 2. 2013 in iz katere izhaja, da ji bo delovno razmerje prenehalo po preteku 60-dnevnega odpovednega roka. Ker je 60-dnevni odpovedni rok iztekel 2. 4. 2013, to pa je datum, ki ga tožnica uveljavlja kot datum prenehanja delovnega razmerja tudi v tožbenem zahtevku, je v tem delu izpodbijana tožba sklepčna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca izhaja iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje sam delodajalec, ki v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi in navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov, ki naj utemeljujejo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče dodatnih razlogov ne more upoštevati, temveč presoja le obstoj in zakonitost odpovedi tistega razloga, iz katerega je pri podani pisni odpovedi izhajal in ga obrazložil sam delodajalec.
ZOR člen 103. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. URS člen 155, 155/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
V skladu s prvim odstavkom 103. člena v spornem obdobju (tj. v času sklenitve podjetniške kolektivne pogodbe v letu 1993) veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust. Podjetniška kolektivna pogodba tožene stranke je bila sprejeta po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba podjetniške kolektivne pogodbe, ki se nanaša na višino regresa za letni dopust (in določa, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa), nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije.
odlog postopka zavarovanja - pravni interes za pritožbo
Pritožnik mora imeti za pritožbo pravni interes, sicer njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Ta njegov interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, v celotnem pritožbenem postopku, kot tudi v času, ko o pritožbi odloča drugostopno sodišče. Pritožnik, ki je v predmetnem postopku zavarovanja ob vložitvi pritožbe še imel pravni interes za njeno vložitev, slednjega od odločitve o zahtevi za varstvo zakonitosti dalje ne more več imeti, saj je upnik utemeljeval svoj predlog za odlog postopka zavarovanja do takrat, ko bo o tem izrednem pravnem sredstvu odločeno.
Ker okoliščine postopanja vročevalca v obravnavanem primeru iz obvestila o prejemu pisanja niso jasno razvidne, je treba v dvomu ravnati v korist pravdne stranke in šteti, da je bilo obvestilo o prejemu pošiljke v hišnem predalčniku puščeno 26. 3. 2013 in ne 25. 3. 2013.
preizkus alkoholiziranosti – nova dejstva – dokazni predlogi
Pritožnica kot pomembno okoliščino izpostavlja, da ji je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti šele 28 minut po zaustavitvi, vendar ta okoliščina za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembna, oziroma ji je lahko le v korist, glede na splošno znano dejstvo, da se alkohol iz krvi tudi izloči.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1. ZPP člen 213, 213/2, 287.
bolniški stalež
Ker je bil tožnik v spornem obdobju zmožen za delo po odločbi zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela ter mu je bila priznana pravica do premestitve z omejitvijo opravljanja del izven prometa, je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je bil začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela, neutemeljen.
Ravnanja toženca, to je odločanja o tožnikovem bolniškem staležu, ni mogoče šteti za samovoljno in arbitrarno, in tudi ni prišlo do naklepnega nepriznanja bolniškega staleža, zaradi česar naj bi prišlo do odpovedi delovnega razmerja, zato njegovo ravnanje ni protipravno. Ker niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za materialno (zamudne obresti od dolga, ki ga dolžnik ni mogle plačati in nižja pokojnina zaradi predčasne upokojitve) in nematerialno škodo (duševne bolečine in strah), neutemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0076916
ZFPPIPP člen 18, 442, 442/6, 442/7, 442/8. OZ člen 369. ZOR člen 392. ZIZ člen 56a.
izvršilni naslov - zastaranje obveznosti – zastaralni rok - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – dokazno breme – ožje povezane osebe – izpodbojna domneva
Kadar je izvršilni naslov izdan v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, izvršilnemu naslovu takoj sledi postopek izterjave terjatve, zato začne (desetletni) zastaralni rok teči šele, ko je ta postopek končan.
Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kanade člen 13. ZPIZ-1 člen 67.
invalidnost - invalidska pokojnina - tujec
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi to povzročilo popolno izgubo delazmožnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zato neutemeljen.
URS člen 25. ZUP člen 252, 253, 274, 278, 279. ZSV člen 39a.
denarna socialna pomoč - odločitev v škodo pritožnika
Toženec je na pritožbo tožnice odločil v njeno škodo in odločbo o dodelitvi denarne socialne pomoči zaradi očitne prekršitve materialnega predpisa odpravil oziroma razveljavil z učinkom za nazaj. Ker pogoji iz 253. člena ZUP za odločitev v škodo pritožnika niso bili izpolnjeni, je odločba nezakonita.
Pri presoji ali gre za pasivnega družbenika ni pomembno, ali je bil družbenik dejansko pasiven ali aktiven, pač pa, ali bi glede na položaj, ki ga je imel v družbi, lahko bil aktiven. Njegova dejanska neaktivnost ga ne more razbremeniti odgovornosti. Drugi dolžnik bi torej moral dokazati, da glede na svoj položaj v družbi (lastnik 50 % poslovnega deleža) ni mogel vplivati na poslovne odločitve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Ugotovitev, da je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi konflikt direktorja tožene stranke s tožnico, ne pa zatrjevan poslovni razlog, pomeni, da ni bil podan zakonit, z zakonom določen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V skladu z drugim odstavkom 81. člena ZDR delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Presoja se zakonitost tistega odpovednega razloga, ki ga delodajalec v odpovedi navede. Tožena stranka je kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi navedla poslovni razlog, vendar je bilo v postopku ugotovljeno, da ta razlog ni bil podan in da je šlo za zlorabo inštituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je izpodbijana odpoved nezakonita.
solastnina – posel rednega upravljanja – popravilo strehe - soglasje solastnika – spor majhne vrednosti
Plačilo izvedenih del v zvezi s popravilom strehe je utemeljen na določbi 68. čl. SPZ, ker sta toženca kot solastnika soglašala s sanacijo; če soglasja ne bi bilo, bi bila terjatev utemeljena na podlagi 1. odst. 202. čl. OZ.