URS člen 25. ZUP člen 252, 253, 274, 278, 279. ZSV člen 39a.
denarna socialna pomoč - odločitev v škodo pritožnika
Toženec je na pritožbo tožnice odločil v njeno škodo in odločbo o dodelitvi denarne socialne pomoči zaradi očitne prekršitve materialnega predpisa odpravil oziroma razveljavil z učinkom za nazaj. Ker pogoji iz 253. člena ZUP za odločitev v škodo pritožnika niso bili izpolnjeni, je odločba nezakonita.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/4, 13, 13/3, 13/4.
zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks – neresnični podatki o družinskem članu
Del izjave o premoženjskem stanju je tudi izjava vlagatelja in polnoletnih družinskih članov, da so vsi navedeni podatki v vlogi (izjavi o premoženjskem stanju) resnični, točni in popolni, ter da so v vlogi navedeni vsi dohodki, prejemki in premoženje vlagatelja in njegovih družinskih članov. Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
Pri presoji ali gre za pasivnega družbenika ni pomembno, ali je bil družbenik dejansko pasiven ali aktiven, pač pa, ali bi glede na položaj, ki ga je imel v družbi, lahko bil aktiven. Njegova dejanska neaktivnost ga ne more razbremeniti odgovornosti. Drugi dolžnik bi torej moral dokazati, da glede na svoj položaj v družbi (lastnik 50 % poslovnega deleža) ni mogel vplivati na poslovne odločitve.
Izpodbijano pravno dejanje je del neke ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, zato je treba oceniti vsa dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj.
Brez izkazane vzpostavitve dolžniškega razmerja po pogodbah o asignaciji posledično ni mogoč zaključek o izpodbojnosti pravnega posla pobota s terjatvami drugotožene stranke do tožeče iz naslova pogodb o prevzemu izpolnitve. In ker iz trditev tožeče stranke posledično ne izhaja ekonomska povezanost izpodbijanih poslov, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neizpolnjenosti pogojev po 271. členu ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073267
OZ člen 131. ZPP člen 72, 291, 291/1.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje sodnika – kršitev pravice do kontradiktornosti – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – učinek vmesne sodbe – izločitev sodnika
Učinek vmesne sodbe se izčrpa v pravdi, v kateri je bila izdana, v morebitnih drugih pravdah iz istega pravnega razmerja pa sodišča in strank ne zavezuje.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje dela nepremičnine - materialno procesno vodstvo - aktivna vloga sodnika
Ker ZPP zahteva aktivno vlogo sodnika v pravdnem postopku, je nesprejemljiva zavrnitev lastninskega zahtevka, katerega predmet je cela parcela, z argumentom, da priposestvovanega dela sporne nepremičnine opisno ni mogoče določiti, angažiranja izvedenca geodetske stroke pa tožeča stranka ni predlagala.
Vsakdo ima tudi pravico odkloniti predlagane medicinske posege, ki so, razen v nujnih primerih, dovoljeni le z vnaprejšnjo privolitvijo bolnika. Ta je pravno veljavna samo tedaj, ko je bolnik obveščen o lastnem stanju in o možnostih zdravljenja.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - osebni stečaj - prijava terjatev - preizkus terjatev, prijavljenih po poteku zakonskega roka
Vse dokler se stečajna upraviteljica ne izjavi o utemeljenosti upnikove terjatve, prijavljene v stečajnem postopku, ni mogoče presoditi, ali ima tožeča stranka pravni interes za nadaljevanje pravdnega postopka.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059992
ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1, 393. OZ člen 46, 46/1, 46/2.
izpodbijanje sodne poravnave – izredno pravno sredstvo – zmota – opravičljiva zmota – določitev meje
Sodna poravnava, ki se izpodbija, je bila sklenjena v nepravdnem postopku za določitev meje. Čeprav se pravno sredstvo, s katerim se lahko doseže razveljavitev sodne poravnave, imenuje “tožba“ za razveljavitev sodne poravnave, je to izredno pravno sredstvo. Ne gre za samostojno tožbo, pač pa postopek v okviru nepravdnega postopka za določitev meje.
Predlagatelj sodno poravnavo izpodbija, ker da je bila sklenjena v zmoti. Napake volje, kamor sodi zmota, se presojajo po pravilih OZ in mora predlagatelj, da bo lahko uspel s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, zatrjevati in dokazati, da je bil v bistveni in opravičljivi zmoti. Tudi, če je stranka v bistveni zmoti, lahko doseže razveljavitev poravnave le, če dokaže, da je pri njeni sklenitvi ravnala s potrebno skrbnostjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079031
ZPP člen 8, 45, 45/3, 254, 337. ZOR člen 26, 56. ZZK člen 243, 244, 245.
izbrisna tožba – ničnost pogodbe – neobstoječa pogodba – izročilna pogodba – poslovna sposobnost – sposobnost razsojanja – sklenitev pogdobe s strani poslovno nesposobne osebe - dokazna ocena
Le poslovno sposobna stranka lahko izjavi pravno relevantno voljo za sklenitev pogodbe, to je pogoj, da pogodba sploh nastane. Pogodba, ki jo „sklene“ poslovno nesposobna oseba sploh ni nastala – pogodba je neobstoječa oziroma nična.
asignacijska pogodba – zakoniti zastopnik – vodja gradbišča
Dejstvo, da je navedeno pogodbo podpisal (parafiral) L. U., četudi kot vodja gradbišča in zatrjevan podpisnik ostalih pogodb o asignaciji, ni odločilno oziroma pravno pomembno, saj nesporno (neosporavano) L. U. ni bil niti zakoniti zastopnik toženca niti pooblaščen za tako ravnanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079516
OZ člen 120, 121, 521, 948, 948/2. ZPP člen 285.
pogodba o leasingu – kasko zavarovanje – uveljavljanje plačila zavarovalnine – aktivna legitimacija – materialno procesno vodstvo
Leasingojemalec, ki uporablja vozilo ter po plačilu vseh obrokov postane tudi njegov lastnik, je aktivno legitimiran za sodno uveljavljanje plačila zavarovalnine po pogodbi o kasko zavarovanju.
Tudi posestnik, ki je dobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do posesti, vendar pa ne proti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč.
Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa bi jo glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP, tožeča stranka morala uveljavljati takoj, ko je bilo mogoče, torej na samem naroku, na katerem je sodišče njena dokazna predloga zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075429
URS člen 26. SPZ člen 75, 99. OZ člen 179.
vznemirjanje lastninske pravice – nepremoženjska škoda – odgovornost države za delovanje njenih organov – imisije – predhodno vprašanje
Ni razlogov za prekinitev postopka, saj odločitev Inšpektorata RS za okolje in prostor o usodi toženčeve črne gradnje ne predstavlja predhodnega vprašanja.
Odgovornosti države za delovanje njenih organov ni mogoče razumeti tako široko, da bi že vsaka nepravilnost v postopku pred državnim organom izkazovala protipravnost. Njena odgovornost obstoji tedaj, ko so bile napake v postopku tako hude, da presegajo še dopustni okvir.
fizična delitev solastnine - upravičen interes – dosedanji način rabe
V primerih, ko se nepremičnine uporabljajo v nasprotju s solastninskimi deleži, dosedanji način rabe ne more biti odločilen kriterij za razdelitev.
Pri »upravičenem interesu« gre za pravni standard, ki ga sodišče v konkretnem primeru dopolni po intenciji zakona in na podlagi namena stvari. Omogoča upoštevanje vseh najrazličnejših dejanskih stanj in okoliščin, kot na primer poklicno dejavnost, usposobljenost za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese.
sodno imenovanje članov nadzornega sveta – sklepčnost nadzornega sveta – imenovanje novih članov – pravni interes za pritožbo
Ker je nadzorni svet nasprotnega udeleženca postal popoln in sklepčen, predlagatelja nimata več pravnega interesa za pritožbo, saj je bilo tisto, kar sta s predlogom zasledovala, že doseženo, kar pomeni, da četudi bi s pritožbo uspela, od nje ne bi imela nikakršne pravne koristi.
plačilo avtorskega honorarja – neupravičena obogatitev – dela tujih avtorjev – uporaba Pravilnika – način izračuna honorarja – uporaba tujega prava
Avtor se uveljavljanju materialne avtorske pravice lahko odpove.
Tudi v primeru, če med avtorsko organizacijo in uporabnikom ni sklenjene pogodbe za plačilo avtorskega honorarja, je podlaga za plačilo v določbi 81. člena ZASP.
Repertoar sestavljajo vsa že objavljena neodrska glasbena dela tako domačih kot tujih avtorjev.