spor o pristojnosti – gospodarski spor – sobodajalec – pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka, ki je po podatkih AJPES registrirana kot „sobodajalec“, ne sodi med osebe, za katere se po določbi 1. točke 1. odstavka 481. člena ZPP uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih, niti ni samostojni podjetnik posameznik.
Nasprotni udeleženec ni bil pravilno zastopan, saj so si v navzkrižju interesi CSD X (kot predlagatelja postopka) in CSD X (kot začasnega skrbnika nasprotnega udeleženca).
umik predloga upravitelja za izdajo sklepa v postopku zaradi insolventnosti – smiselna uporaba določb ZPP – obravnavanje pritožbe
Ob smiselni uporabi ZPP se pokaže, da umik predloga upravitelja za izdajo sklepa v postopku zaradi insolventnosti po tem, ko je sodišče o njem že odločilo, ni več mogoč. Če izdanega sklepa zaradi utemeljene pritožbe ne nadomesti z novim sklepom sodišče prve stopnje samo oziroma če ga ob reševanju pritožbe zoper njega ne razveljavi višje sodišče, izdani sklep velja in mora sodišče prve stopnje ravnati v skladu z njim.
izpodbijanje pravnih dejanj – objektivni pogoj izpodbojnosti – izpodbijanje domneve – običajen rok izpolnitve – trditveno breme upnika v zvezi z običajnim rokom izpolnitve
Vprašanje običajnega roka izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika je dejansko vprašanje, ki ga mora na konkretizirani ravni zatrjevati in dokazati upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno. Zamujanje s plačili samo po sebi ne pomeni običajnega roka izpolnitve. Tožena stranka bi morala zatrjevati in dokazati, kakšen naj bi bil običajen rok (torej v kakšnih rokih je tožeča stranka izpolnjevala svoje obveznosti), da je sama takšen rok tolerirala, da je bil rok vedno enak oziroma vsaj podoben, da so bili izpodbijani pravni posli posli enakih značilnosti kot tisti pri katerih je tožeča stranka navadno zamujala s plačili.
vročanje – fikcija vročitve – tek rokov – iztek roka za dvig pisanja na nedeljo
Ker prvo toženka izpodbijane sodbe v roku ni dvignila, je v skladu s 4. odstavkom 142. člena dne 12. 3. 2012 nastopila fikcija vročitve. Petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije bi sicer potekel že z iztekom 11. 3. 2012, ker pa je bil ta dan nedelja, se je vročitev v skladu s 4. odstavkom 111. člena ZPP štela za opravljeno s potekom prvega prihodnjega delavnika, tj. z iztekom 12. 3. 2012.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075426
ZPP člen 8, 302, 302/3.
presoja izvedenskega mnenja – ponoven začetek glavne obravnave – prekluzija – potek nezgode – dokazno breme – prijava škode zavarovalnici
Po splošnih pogojih šteje, da zavarovanec ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oziroma nastanka škode, če zavarovalnici ni predložil vseh potrebnih podatkov, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovanec krši to obveznost tudi v primeru, če zavarovalnici priglasi škodo na vozilu, za katero ve, da ni nastala v obravnavanem zavarovalnem primeru.
Tudi izvedensko mnenje je, kot vsak drug dokaz, podvrženo prosti oceni dokazov.
Ponoven začetek obravnave pred spremenjenim sodnikom zato ne šteje za prvi narok in ne izniči že nastale prekluzije.
Četudi dolžnikovo slabo premoženjsko stanje samo po sebi ne utemeljuje zaključka o obstoju predpostavke iz drugega odstavka 270. člena, pa v povezavi z verjetno izkazano namero o (odplačnem) razpolaganju z nepremičninami, iz katerih bi moglo priti do poplačila terjatve, lahko utemeljujejo sklep o verjetno izkazani nevarnosti oteženega poplačila terjatve.
Izpodbijano pravno dejanje je del neke ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, zato je treba oceniti vsa dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj.
Brez izkazane vzpostavitve dolžniškega razmerja po pogodbah o asignaciji posledično ni mogoč zaključek o izpodbojnosti pravnega posla pobota s terjatvami drugotožene stranke do tožeče iz naslova pogodb o prevzemu izpolnitve. In ker iz trditev tožeče stranke posledično ne izhaja ekonomska povezanost izpodbijanih poslov, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neizpolnjenosti pogojev po 271. členu ZFPPIPP.
ZMZPP člen 90., 91. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-13.
varščina za pravdne stroške.
Prav zato, ker ZPP nima posebnih materialnopravnih določb o varščini za pravdne stroške, sodišče o takšnem predlogu, zgolj na podlagi dol. 13. točke 1. odst. 270. čl. ZPP, ki je procesne narave (pove le, o čem ima predsednik senata pravico odločati med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo), ne more odločiti. Kot materialnopravno podlago za odločitev je zato potrebno uporabiti zakon, ki takšno varstvo ureja. To pa je ZMZPP, ki v 90. in 91. členu predvideva položitev varščine za pravdne stroške le v primeru, ko je tožeča stranka tuj državljan ali oseba brez državljanstva.
Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa bi jo glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP, tožeča stranka morala uveljavljati takoj, ko je bilo mogoče, torej na samem naroku, na katerem je sodišče njena dokazna predloga zavrnilo.
OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – USTAVNO PRAVO
VSL0079509
URS člen 15, 35, 37, 37/1, 39, 39/1, 39/2. OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – komunikacijska zasebnost – pričakovano polje zasebnosti – svoboda izražanja – elektronski nabiralnik – javna oseba – fishing expedition – začasna odredba na pritožbeni stopnji – regulacijska začasna odredba
Slepo nedovoljeno vdiranje v elektronski nabiralnik (t.i. fishing expedition) je absolutno nedopustno. To velja tako za vdiranje prek računalniškega sistema, kakor za vdiranje prek tehničnih sredstev v stvarnem pojavnem svetu. Edino merilo je merilo pričakovanega polja zasebnosti.
lastninska tožba – navidezna solastnina – v naravi razdeljena nepremičnina – pravica do posesti – obligacijski dogovor o načinu uporabe nepremičnine – skupni del nepremičnine
Nepremičnina je v naravi razdeljena. Gre za t.i. navidezno solastnino, ki je zgolj vknjižena kot solastnina. Tožena stranka se zato neutemeljeno sklicuje na pravico do posesti zgolj na podlagi v zemljiški knjigi vknjižene solastninske pravice.
V posameznih primerih lahko dogovor pogodbenih strank preseže zgolj obligacijsko zavezo.
Če etažna lastnina nastane s sporazumom o delitvi, so skupni in posebni prostori opredeljeni v sporazumu o delitvi. Če je stavba etažirana že ob prodaji, so skupni in posebni skupni prostori opredeljeni v etažnem načrtu. Na podlagi dejanske uporabe prostora, pa čeprav dovoljene z dogovorom, ki ima zgolj obligacijski učinek, posebni skupni del ne nastane. Drugače pa je, če je glede na okoliščine konkretnega primera mogoče zaključiti, da je dogovor o trajni souporabi prostora presegel obligacijsko zavezo.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-4, 40/1-5. ZPP člen 318, 318/4.
zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – zahtevek za priznanje podpisa za svojega – sklepčnost tožbe – neodpravljiva nesklepčnost
Iz tožbenih navedb jasno izhaja, da predmetna tožba ni bila vložena, ker toženec ne bi želel izstaviti za tožničino vknjižbo potrebnega zemljiško-knjižnega dovolila, ampak zato ker noče overiti svojega podpisa. Kljub temu je tožnica postavila zahtevek, ki bi glede na svojo vsebino prišel v poštev, če toženec ne bi hotel izstaviti zemljiško-knjižnega dovolila, ki pa je glede na tožbene trditve neodpravljivo nesklepčen.
ZFPPIPP člen 10, 10/1, 224, 224/1. ZOdvT člen 12, 12/1, 28, 28/1.
nagrada pooblaščencu dolžnika – zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka – zastopanje v predhodnem postopku zaradi insolventnosti - vrednost spornega predmeta – stečajna masa
Ne more biti dvoma, da je razpoložljivo premoženje dolžnika za poravnavo njegovih dolgov po prvem odstavku 28. člena ZOdvT, tista kategorija, ki opredeljuje vrednost predmeta v postopkih zaradi insolventnosti in od katere se po tarifni številki 3431 v zvezi s prvim odstavkom 12. člena ZOdvT odmeri nagrada za zastopanje dolžnika v predhodnem postopku zaradi insolventnosti. Stečajna masa kot sinonim za premoženje (stečajnega) dolžnika, ki je na razpolago za poravnavo njegovih obveznosti, se namreč pojavi šele z dnem začetka stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079041
OZ člen 131, 133, 133/3, 133/4.
zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – povrnitev škode – opravljanje splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ – škoda, ki presega običajne meje – trditveno in dokazno breme – nedoločen tožbeni zahtevek – sklepčnost – razpravno načelo
Upravičeni ukrepi za preprečitev nastanka škode se lahko zahtevajo samo v primeru obstoja škode, ki presega običajne meje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079031
ZPP člen 8, 45, 45/3, 254, 337. ZOR člen 26, 56. ZZK člen 243, 244, 245.
izbrisna tožba – ničnost pogodbe – neobstoječa pogodba – izročilna pogodba – poslovna sposobnost – sposobnost razsojanja – sklenitev pogdobe s strani poslovno nesposobne osebe - dokazna ocena
Le poslovno sposobna stranka lahko izjavi pravno relevantno voljo za sklenitev pogodbe, to je pogoj, da pogodba sploh nastane. Pogodba, ki jo „sklene“ poslovno nesposobna oseba sploh ni nastala – pogodba je neobstoječa oziroma nična.
asignacijska pogodba – zakoniti zastopnik – vodja gradbišča
Dejstvo, da je navedeno pogodbo podpisal (parafiral) L. U., četudi kot vodja gradbišča in zatrjevan podpisnik ostalih pogodb o asignaciji, ni odločilno oziroma pravno pomembno, saj nesporno (neosporavano) L. U. ni bil niti zakoniti zastopnik toženca niti pooblaščen za tako ravnanje.
Dvakratno razpolaganje z isto nepremičnino je glede na konkretne okoliščine primera lahko nemoralno, zaradi česar je kasnejša pogodba nična in ima prvi kupec, ki mu je bila nepremičnina tudi dejansko izročena, tožbeni zahtevek proti drugemu pridobitelju lastninske pravice vendar le, če je bil ta nedobroveren.
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimiran tisti, čigar stvarne ali obligacijske pravice na nepremičnini so bile s sporno vknjižbo kršene. V sodni praksi ni dileme, da je aktivni legitimiran tudi tisti, ki dotlej pravice ni imel vknjižene.