ZFPPIPP člen 10, 10/1, 224, 224/1. ZOdvT člen 12, 12/1, 28, 28/1.
nagrada pooblaščencu dolžnika – zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka – zastopanje v predhodnem postopku zaradi insolventnosti - vrednost spornega predmeta – stečajna masa
Ne more biti dvoma, da je razpoložljivo premoženje dolžnika za poravnavo njegovih dolgov po prvem odstavku 28. člena ZOdvT, tista kategorija, ki opredeljuje vrednost predmeta v postopkih zaradi insolventnosti in od katere se po tarifni številki 3431 v zvezi s prvim odstavkom 12. člena ZOdvT odmeri nagrada za zastopanje dolžnika v predhodnem postopku zaradi insolventnosti. Stečajna masa kot sinonim za premoženje (stečajnega) dolžnika, ki je na razpolago za poravnavo njegovih obveznosti, se namreč pojavi šele z dnem začetka stečajnega postopka.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - osebni stečaj - prijava terjatev - preizkus terjatev, prijavljenih po poteku zakonskega roka
Vse dokler se stečajna upraviteljica ne izjavi o utemeljenosti upnikove terjatve, prijavljene v stečajnem postopku, ni mogoče presoditi, ali ima tožeča stranka pravni interes za nadaljevanje pravdnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079031
ZPP člen 8, 45, 45/3, 254, 337. ZOR člen 26, 56. ZZK člen 243, 244, 245.
izbrisna tožba – ničnost pogodbe – neobstoječa pogodba – izročilna pogodba – poslovna sposobnost – sposobnost razsojanja – sklenitev pogdobe s strani poslovno nesposobne osebe - dokazna ocena
Le poslovno sposobna stranka lahko izjavi pravno relevantno voljo za sklenitev pogodbe, to je pogoj, da pogodba sploh nastane. Pogodba, ki jo „sklene“ poslovno nesposobna oseba sploh ni nastala – pogodba je neobstoječa oziroma nična.
asignacijska pogodba – zakoniti zastopnik – vodja gradbišča
Dejstvo, da je navedeno pogodbo podpisal (parafiral) L. U., četudi kot vodja gradbišča in zatrjevan podpisnik ostalih pogodb o asignaciji, ni odločilno oziroma pravno pomembno, saj nesporno (neosporavano) L. U. ni bil niti zakoniti zastopnik toženca niti pooblaščen za tako ravnanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079516
OZ člen 120, 121, 521, 948, 948/2. ZPP člen 285.
pogodba o leasingu – kasko zavarovanje – uveljavljanje plačila zavarovalnine – aktivna legitimacija – materialno procesno vodstvo
Leasingojemalec, ki uporablja vozilo ter po plačilu vseh obrokov postane tudi njegov lastnik, je aktivno legitimiran za sodno uveljavljanje plačila zavarovalnine po pogodbi o kasko zavarovanju.
Tudi posestnik, ki je dobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do posesti, vendar pa ne proti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč.
plačilo avtorskega honorarja – neupravičena obogatitev – dela tujih avtorjev – uporaba Pravilnika – način izračuna honorarja – uporaba tujega prava
Avtor se uveljavljanju materialne avtorske pravice lahko odpove.
Tudi v primeru, če med avtorsko organizacijo in uporabnikom ni sklenjene pogodbe za plačilo avtorskega honorarja, je podlaga za plačilo v določbi 81. člena ZASP.
Repertoar sestavljajo vsa že objavljena neodrska glasbena dela tako domačih kot tujih avtorjev.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje družine – krog oseb, katerih premoženjsko stanje se ugotavlja
Lastni dohodek prosilca je pravno upošteven le pri samskih prosilcih. Pri prosilcih z družinskimi člani je pravnorelevanten kriterij mesečni povprečni dohodek na člana družine.
zavarovanje terjatve – predhodna odredba – objektivna nevarnost za poplačilo terjatve – podatki iz izkaza poslovnega izida
Zgolj podatki iz izkaza poslovnega izida tožene stranke za leto 2012 o tem, koliko čistih prihodkov od prodaje je tožena stranka realizirala v letu 2012 in koliko dobička iz poslovanja ter čistega dobička obračunskega obdobja je imela, sami po sebi še ne dokazujejo, da je tožena stranka kadarkoli zmožna poplačati terjatev tožeče stranke.
Izpodbijano pravno dejanje je del neke ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, zato je treba oceniti vsa dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj.
Brez izkazane vzpostavitve dolžniškega razmerja po pogodbah o asignaciji posledično ni mogoč zaključek o izpodbojnosti pravnega posla pobota s terjatvami drugotožene stranke do tožeče iz naslova pogodb o prevzemu izpolnitve. In ker iz trditev tožeče stranke posledično ne izhaja ekonomska povezanost izpodbijanih poslov, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neizpolnjenosti pogojev po 271. členu ZFPPIPP.
izločitveni zahtevek potomca - izločitev v korist potomcev
Premoženje, ki ga izloča potomec, se ne bo izločil iz zapuščine, temveč iz zapustnikovega premoženja. Zahtevek bo utemeljen, če bo upravičenec izkazal, da je v času skupnega življenja z zapustnikom s svojim delom, ali kako drugače pomagal pri povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja, in če je zapustnik imel ob smrti premoženje.
V katero konkretno premoženje zapustnika je zapustnikov potomec vlagal delo in zaslužek, ni odločilno. Zapustnikov potomec zahteva le, da se vrednostno ocenijo vsi njegovi prispevki k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja v času skupnega življenja z zapustnikom, in da se v navedenem obsegu ta prispevek v obliki alikvotnega dela izloči iz zapustnikove premoženja, ki tudi ne bo spadal v zapuščino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073267
OZ člen 131. ZPP člen 72, 291, 291/1.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje sodnika – kršitev pravice do kontradiktornosti – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – učinek vmesne sodbe – izločitev sodnika
Učinek vmesne sodbe se izčrpa v pravdi, v kateri je bila izdana, v morebitnih drugih pravdah iz istega pravnega razmerja pa sodišča in strank ne zavezuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075433
OZ člen 171. ZPP člen 154, 155, 285, 286.
strah - odškodnina za nepremoženjsko škodo - prometna nesreča - nepripetost z varnostnim pasom - obrazloženost odločitve o stroških postopka - stroškovnik v spisu - stroški stranskega intervenienta
Ker tožnik ni utrpel primarnega strahu, strah za izid zdravljenja pa je bil intenziven do prvega pregleda v bolnišnici, nato se je pomiril v srednjo intenziteto, po odpustu iz bolnišnice, to je po dveh dneh, pa je bil le še lažje intenzitete, in sicer malo več kot dva meseca, dosojenih 600,00 EUR ni premalo.
Ko se dokaže opustitev uporabe varnostnega pasu, preide trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze med neuporabo varnostnega pasu in obsegom nastale škode na tožečo stranko.
Posamezne priznane postavke po OT in njihova višina sta razvidni iz odmere sodišča na specificiranih stroškovnikih v spisu. Ker imajo pravdne stranke in ostali udeleženci postopka ves čas pravico vpogleda v spis, je taka obrazložitev zadostna, saj je v primeru dvoma v odmero stroškov mogoč preizkus z vpogledom v spis.
Uspeh stranskega intervenienta je potrebno presojati v okviru interesa intervenienta za pravdo. Ker se je v obravnavani zadevi ugotovilo, da njegove trditve ne držijo in je dokazano, da tožnik ni bil voznik, mu tožnik, čeprav z zahtevkom ni v celoti uspel, ni dolžan povrniti stroškov postopka.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059992
ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1, 393. OZ člen 46, 46/1, 46/2.
izpodbijanje sodne poravnave – izredno pravno sredstvo – zmota – opravičljiva zmota – določitev meje
Sodna poravnava, ki se izpodbija, je bila sklenjena v nepravdnem postopku za določitev meje. Čeprav se pravno sredstvo, s katerim se lahko doseže razveljavitev sodne poravnave, imenuje “tožba“ za razveljavitev sodne poravnave, je to izredno pravno sredstvo. Ne gre za samostojno tožbo, pač pa postopek v okviru nepravdnega postopka za določitev meje.
Predlagatelj sodno poravnavo izpodbija, ker da je bila sklenjena v zmoti. Napake volje, kamor sodi zmota, se presojajo po pravilih OZ in mora predlagatelj, da bo lahko uspel s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, zatrjevati in dokazati, da je bil v bistveni in opravičljivi zmoti. Tudi, če je stranka v bistveni zmoti, lahko doseže razveljavitev poravnave le, če dokaže, da je pri njeni sklenitvi ravnala s potrebno skrbnostjo.
umik predloga upravitelja za izdajo sklepa v postopku zaradi insolventnosti – smiselna uporaba določb ZPP – obravnavanje pritožbe
Ob smiselni uporabi ZPP se pokaže, da umik predloga upravitelja za izdajo sklepa v postopku zaradi insolventnosti po tem, ko je sodišče o njem že odločilo, ni več mogoč. Če izdanega sklepa zaradi utemeljene pritožbe ne nadomesti z novim sklepom sodišče prve stopnje samo oziroma če ga ob reševanju pritožbe zoper njega ne razveljavi višje sodišče, izdani sklep velja in mora sodišče prve stopnje ravnati v skladu z njim.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075426
ZPP člen 8, 302, 302/3.
presoja izvedenskega mnenja – ponoven začetek glavne obravnave – prekluzija – potek nezgode – dokazno breme – prijava škode zavarovalnici
Po splošnih pogojih šteje, da zavarovanec ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oziroma nastanka škode, če zavarovalnici ni predložil vseh potrebnih podatkov, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovanec krši to obveznost tudi v primeru, če zavarovalnici priglasi škodo na vozilu, za katero ve, da ni nastala v obravnavanem zavarovalnem primeru.
Tudi izvedensko mnenje je, kot vsak drug dokaz, podvrženo prosti oceni dokazov.
Ponoven začetek obravnave pred spremenjenim sodnikom zato ne šteje za prvi narok in ne izniči že nastale prekluzije.
Dvakratno razpolaganje z isto nepremičnino je glede na konkretne okoliščine primera lahko nemoralno, zaradi česar je kasnejša pogodba nična in ima prvi kupec, ki mu je bila nepremičnina tudi dejansko izročena, tožbeni zahtevek proti drugemu pridobitelju lastninske pravice vendar le, če je bil ta nedobroveren.
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimiran tisti, čigar stvarne ali obligacijske pravice na nepremičnini so bile s sporno vknjižbo kršene. V sodni praksi ni dileme, da je aktivni legitimiran tudi tisti, ki dotlej pravice ni imel vknjižene.
zapuščinski postopek – stranke postopka – vročitev sklepa o dedovanju
Kot stranke postopka se štejejo tudi tiste osebe, ki so uveljavljale kakšno pravico iz zapuščine oziroma iz naslova dedovanja, čeprav jim ta pravica s sklepom o dedovanju ni bila priznana.
izvršba na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - krajevna pristojnost
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je dolžnik podal v pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, je prepozen, saj je že izvršilno sodišče upoštevalo v predlogu za izvršbo uveljavljen dogovor krajevne pristojnosti in skladno s tem pravnomočno odločilo, katero sodišče je pristojno za odločanje o zahtevku.
Če sodišče šteje, da je stvarno in krajevno pristojno, s sklepom ne zavrne ugovora, temveč nadaljuje s postopkom.