asignacijska pogodba – zakoniti zastopnik – vodja gradbišča
Dejstvo, da je navedeno pogodbo podpisal (parafiral) L. U., četudi kot vodja gradbišča in zatrjevan podpisnik ostalih pogodb o asignaciji, ni odločilno oziroma pravno pomembno, saj nesporno (neosporavano) L. U. ni bil niti zakoniti zastopnik toženca niti pooblaščen za tako ravnanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079041
OZ člen 131, 133, 133/3, 133/4.
zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – povrnitev škode – opravljanje splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ – škoda, ki presega običajne meje – trditveno in dokazno breme – nedoločen tožbeni zahtevek – sklepčnost – razpravno načelo
Upravičeni ukrepi za preprečitev nastanka škode se lahko zahtevajo samo v primeru obstoja škode, ki presega običajne meje.
fizična delitev solastnine - upravičen interes – dosedanji način rabe
V primerih, ko se nepremičnine uporabljajo v nasprotju s solastninskimi deleži, dosedanji način rabe ne more biti odločilen kriterij za razdelitev.
Pri »upravičenem interesu« gre za pravni standard, ki ga sodišče v konkretnem primeru dopolni po intenciji zakona in na podlagi namena stvari. Omogoča upoštevanje vseh najrazličnejših dejanskih stanj in okoliščin, kot na primer poklicno dejavnost, usposobljenost za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese.
skupno premoženje – določitev deležev – prispevek zakonca
Pravno neupoštevne so pritožbene navedbe toženca, da je imel v obdobju pridobitve stanovanja, ki predstavlja njuno skupno premoženje, večje dohodke, kar je razvidno iz določitve deležev v menjalni pogodbi. Pri določanju deležev se upošteva ne samo prispevek k nastanku skupnega premoženja, temveč tudi prispevek pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
Četudi dolžnikovo slabo premoženjsko stanje samo po sebi ne utemeljuje zaključka o obstoju predpostavke iz drugega odstavka 270. člena, pa v povezavi z verjetno izkazano namero o (odplačnem) razpolaganju z nepremičninami, iz katerih bi moglo priti do poplačila terjatve, lahko utemeljujejo sklep o verjetno izkazani nevarnosti oteženega poplačila terjatve.
Izpodbijano pravno dejanje je del neke ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, zato je treba oceniti vsa dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj.
Brez izkazane vzpostavitve dolžniškega razmerja po pogodbah o asignaciji posledično ni mogoč zaključek o izpodbojnosti pravnega posla pobota s terjatvami drugotožene stranke do tožeče iz naslova pogodb o prevzemu izpolnitve. In ker iz trditev tožeče stranke posledično ne izhaja ekonomska povezanost izpodbijanih poslov, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neizpolnjenosti pogojev po 271. členu ZFPPIPP.
Za izdajo zamudne sodbe zadostuje, da tožbi priloženi dokazi ne nasprotujejo v tožbi navedenim dejstvom in ni potrebno, da so v tožbi navedena dejstva potrjena (dokazana) s tožbi priloženimi dokazi.
obveznost glavnega dolžnika in poroka - solidarna zaveza - samostojna tožba - nujno sosporništvo - oblikovanje zahtevka v kasnejši pravdi - poznejša sodba - izogib nevarnosti izvršbe zoper oba solidarna dolžnika
Nevarnosti, da bi tožeča stranka (na procesno dopusten način) dosegla (materialnopravno nedopustno) izvršbo zoper oba solidarna dolžnika v celoti, se izogne z ustreznim oblikovanjem izreka v kasnejši pravdi. Sodišče, ki v zadevi sodi pozneje, upošteva izvršilni naslov zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze do zneska, do katerega je zavezan že pravnomočno obsojeni prvi solidarni dolžnik.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - osebni stečaj - prijava terjatev - preizkus terjatev, prijavljenih po poteku zakonskega roka
Vse dokler se stečajna upraviteljica ne izjavi o utemeljenosti upnikove terjatve, prijavljene v stečajnem postopku, ni mogoče presoditi, ali ima tožeča stranka pravni interes za nadaljevanje pravdnega postopka.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - vzročna zveza – vpis plombe v zemljiško knjigo - zaznamba spora - publicitetni učinek – razpolaganje z nepremičnino - pasivna legitimacija
Sama vložitev predloga za zaznambo spora še ne predstavlja protipravnega ravnanja šestindvajseto tožene stranke. Vzročna zveza med ravnanjem šestindvajseto tožene stranke in zatrjevano škodo ni podana. Vpisana plomba ni ovirala pravnega razpolaganja s tožnikovo nepremičnino, na možnost oddaje nepremičnine v najem pa sploh ni mogla vplivati. Zaznamba spora ima le publicitetne učinke, ki na pravno razpolaganje z nepremičnino neposredno ne vplivajo.
Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa bi jo glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP, tožeča stranka morala uveljavljati takoj, ko je bilo mogoče, torej na samem naroku, na katerem je sodišče njena dokazna predloga zavrnilo.
izločitveni zahtevek potomca - izločitev v korist potomcev
Premoženje, ki ga izloča potomec, se ne bo izločil iz zapuščine, temveč iz zapustnikovega premoženja. Zahtevek bo utemeljen, če bo upravičenec izkazal, da je v času skupnega življenja z zapustnikom s svojim delom, ali kako drugače pomagal pri povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja, in če je zapustnik imel ob smrti premoženje.
V katero konkretno premoženje zapustnika je zapustnikov potomec vlagal delo in zaslužek, ni odločilno. Zapustnikov potomec zahteva le, da se vrednostno ocenijo vsi njegovi prispevki k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja v času skupnega življenja z zapustnikom, in da se v navedenem obsegu ta prispevek v obliki alikvotnega dela izloči iz zapustnikove premoženja, ki tudi ne bo spadal v zapuščino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079516
OZ člen 120, 121, 521, 948, 948/2. ZPP člen 285.
pogodba o leasingu – kasko zavarovanje – uveljavljanje plačila zavarovalnine – aktivna legitimacija – materialno procesno vodstvo
Leasingojemalec, ki uporablja vozilo ter po plačilu vseh obrokov postane tudi njegov lastnik, je aktivno legitimiran za sodno uveljavljanje plačila zavarovalnine po pogodbi o kasko zavarovanju.
Tudi posestnik, ki je dobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do posesti, vendar pa ne proti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – sobodajalec – pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka, ki je po podatkih AJPES registrirana kot „sobodajalec“, ne sodi med osebe, za katere se po določbi 1. točke 1. odstavka 481. člena ZPP uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih, niti ni samostojni podjetnik posameznik.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje dela nepremičnine - materialno procesno vodstvo - aktivna vloga sodnika
Ker ZPP zahteva aktivno vlogo sodnika v pravdnem postopku, je nesprejemljiva zavrnitev lastninskega zahtevka, katerega predmet je cela parcela, z argumentom, da priposestvovanega dela sporne nepremičnine opisno ni mogoče določiti, angažiranja izvedenca geodetske stroke pa tožeča stranka ni predlagala.
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 18, 18/1,18/2, 236, 236/1, 236/1-1, 285e, 285e/1.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati – obvestila CSD – priviligirana priča
Med obvestila, ki jih je treba izločiti iz spisa skladno z določbo tretjega odstavka 83. člena ZKP, spadajo tudi obvestila, ki so jih organom za notranje zadeve dale zunanje sodelavke centra za socialno delo, ki so bile v obtoženčevo in oškodovankino družino poslane po nalogu CSD, oškodovanka pa se je kot privilegirana priča iz 1. točke prvega odstavka 236. člena ZKP odrekla pričevanju.
Namen ureditvene (regulacijske) začasne odredbe ni zavarovanje zahtevka, pač pa začasna ureditev spornega razmerja, da sodno varstvo zaradi nevarnosti uporabe sile ali nastanka nenadomestljive škode ne bi ostalo brez pomena. Odločilno je, da toženki ne sme biti naloženo nekaj, kar z razveljavitvijo začasne odredbe kasneje ne bi več bilo mogoče odpraviti ali opustitev nečesa, česar kasneje več ne bi mogel storiti.
spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - zakonski znaki - zavrnitev dokaza z izvedencem - dokazna ocena
Ocena, ali je priča, ki je bila zaslišana v kazenskem postopku, povedala po resnici, sodi v dokazno oceno dejanskega stanja kaznivega dejanja, ki ga obravnava sodišče, in je zato za oceno verodostojnosti priče pristojno sodišče. V obravnavani zadevi bi naj, kot predlaga pritožba, verodostojnost oškodovank ocenil izvedenec pedopsiholog, a je takšen predlog, ker to sodi v njegovo pristojnost, pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje.
Obdolženčevo ravnanje, ko je oškodovanki otipaval pod majico, po spolovilu in prsih ter poljubljal po obrazu, na oškodovanko A.P. pa je še legel, pred tem pa njo in sebe slekel, so nedvomno dejanja, katerih cilj je bil spolno vzdraženje in zadovoljevanje spolnega nagona obdolženca in za takšen zaključek sodišče prve stopnje ni potrebovalo mnenja izvedenca psihiatrične stroke.