ZFPPIPP člen 10, 10/1, 224, 224/1. ZOdvT člen 12, 12/1, 28, 28/1.
nagrada pooblaščencu dolžnika – zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka – zastopanje v predhodnem postopku zaradi insolventnosti - vrednost spornega predmeta – stečajna masa
Ne more biti dvoma, da je razpoložljivo premoženje dolžnika za poravnavo njegovih dolgov po prvem odstavku 28. člena ZOdvT, tista kategorija, ki opredeljuje vrednost predmeta v postopkih zaradi insolventnosti in od katere se po tarifni številki 3431 v zvezi s prvim odstavkom 12. člena ZOdvT odmeri nagrada za zastopanje dolžnika v predhodnem postopku zaradi insolventnosti. Stečajna masa kot sinonim za premoženje (stečajnega) dolžnika, ki je na razpolago za poravnavo njegovih obveznosti, se namreč pojavi šele z dnem začetka stečajnega postopka.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje družine – krog oseb, katerih premoženjsko stanje se ugotavlja
Lastni dohodek prosilca je pravno upošteven le pri samskih prosilcih. Pri prosilcih z družinskimi člani je pravnorelevanten kriterij mesečni povprečni dohodek na člana družine.
zavarovanje terjatve – predhodna odredba – objektivna nevarnost za poplačilo terjatve – podatki iz izkaza poslovnega izida
Zgolj podatki iz izkaza poslovnega izida tožene stranke za leto 2012 o tem, koliko čistih prihodkov od prodaje je tožena stranka realizirala v letu 2012 in koliko dobička iz poslovanja ter čistega dobička obračunskega obdobja je imela, sami po sebi še ne dokazujejo, da je tožena stranka kadarkoli zmožna poplačati terjatev tožeče stranke.
Namen ureditvene (regulacijske) začasne odredbe ni zavarovanje zahtevka, pač pa začasna ureditev spornega razmerja, da sodno varstvo zaradi nevarnosti uporabe sile ali nastanka nenadomestljive škode ne bi ostalo brez pomena. Odločilno je, da toženki ne sme biti naloženo nekaj, kar z razveljavitvijo začasne odredbe kasneje ne bi več bilo mogoče odpraviti ali opustitev nečesa, česar kasneje več ne bi mogel storiti.
Za izdajo zamudne sodbe zadostuje, da tožbi priloženi dokazi ne nasprotujejo v tožbi navedenim dejstvom in ni potrebno, da so v tožbi navedena dejstva potrjena (dokazana) s tožbi priloženimi dokazi.
Določba splošnih pogojev nezgodnega zavarovanja, da zavarovalni primer nastopi, če zavarovanec utrpi postkomocijski sindrom po pretresu možganov, ki je ugotovljen v bolnišnici v prvih 24 urah po nezgodi, ni nejasna, zato je ni treba razlagati v korist šibkejše stranke (zavarovanca). Takšna določba tudi ni v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja oziroma pretirano stroga do zavarovanca, zato ni nična.
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 18, 18/1,18/2, 236, 236/1, 236/1-1, 285e, 285e/1.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati – obvestila CSD – priviligirana priča
Med obvestila, ki jih je treba izločiti iz spisa skladno z določbo tretjega odstavka 83. člena ZKP, spadajo tudi obvestila, ki so jih organom za notranje zadeve dale zunanje sodelavke centra za socialno delo, ki so bile v obtoženčevo in oškodovankino družino poslane po nalogu CSD, oškodovanka pa se je kot privilegirana priča iz 1. točke prvega odstavka 236. člena ZKP odrekla pričevanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079516
OZ člen 120, 121, 521, 948, 948/2. ZPP člen 285.
pogodba o leasingu – kasko zavarovanje – uveljavljanje plačila zavarovalnine – aktivna legitimacija – materialno procesno vodstvo
Leasingojemalec, ki uporablja vozilo ter po plačilu vseh obrokov postane tudi njegov lastnik, je aktivno legitimiran za sodno uveljavljanje plačila zavarovalnine po pogodbi o kasko zavarovanju.
Tudi posestnik, ki je dobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do posesti, vendar pa ne proti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-4, 40/1-5. ZPP člen 318, 318/4.
zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – zahtevek za priznanje podpisa za svojega – sklepčnost tožbe – neodpravljiva nesklepčnost
Iz tožbenih navedb jasno izhaja, da predmetna tožba ni bila vložena, ker toženec ne bi želel izstaviti za tožničino vknjižbo potrebnega zemljiško-knjižnega dovolila, ampak zato ker noče overiti svojega podpisa. Kljub temu je tožnica postavila zahtevek, ki bi glede na svojo vsebino prišel v poštev, če toženec ne bi hotel izstaviti zemljiško-knjižnega dovolila, ki pa je glede na tožbene trditve neodpravljivo nesklepčen.
Vsakdo ima tudi pravico odkloniti predlagane medicinske posege, ki so, razen v nujnih primerih, dovoljeni le z vnaprejšnjo privolitvijo bolnika. Ta je pravno veljavna samo tedaj, ko je bolnik obveščen o lastnem stanju in o možnostih zdravljenja.
skupno premoženje – določitev deležev – prispevek zakonca
Pravno neupoštevne so pritožbene navedbe toženca, da je imel v obdobju pridobitve stanovanja, ki predstavlja njuno skupno premoženje, večje dohodke, kar je razvidno iz določitve deležev v menjalni pogodbi. Pri določanju deležev se upošteva ne samo prispevek k nastanku skupnega premoženja, temveč tudi prispevek pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075433
OZ člen 171. ZPP člen 154, 155, 285, 286.
strah - odškodnina za nepremoženjsko škodo - prometna nesreča - nepripetost z varnostnim pasom - obrazloženost odločitve o stroških postopka - stroškovnik v spisu - stroški stranskega intervenienta
Ker tožnik ni utrpel primarnega strahu, strah za izid zdravljenja pa je bil intenziven do prvega pregleda v bolnišnici, nato se je pomiril v srednjo intenziteto, po odpustu iz bolnišnice, to je po dveh dneh, pa je bil le še lažje intenzitete, in sicer malo več kot dva meseca, dosojenih 600,00 EUR ni premalo.
Ko se dokaže opustitev uporabe varnostnega pasu, preide trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze med neuporabo varnostnega pasu in obsegom nastale škode na tožečo stranko.
Posamezne priznane postavke po OT in njihova višina sta razvidni iz odmere sodišča na specificiranih stroškovnikih v spisu. Ker imajo pravdne stranke in ostali udeleženci postopka ves čas pravico vpogleda v spis, je taka obrazložitev zadostna, saj je v primeru dvoma v odmero stroškov mogoč preizkus z vpogledom v spis.
Uspeh stranskega intervenienta je potrebno presojati v okviru interesa intervenienta za pravdo. Ker se je v obravnavani zadevi ugotovilo, da njegove trditve ne držijo in je dokazano, da tožnik ni bil voznik, mu tožnik, čeprav z zahtevkom ni v celoti uspel, ni dolžan povrniti stroškov postopka.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079014
ZM člen 2, 16, 32, 37, 108. ZPP člen 337, 337/1.
bianko menica – dospelost bianco menice – ugovori iz temeljnega posla – velika malomarnost pri pridobitvi menice – ugovor, da menični blanket ni izpolnjen v skladu s pooblastilom – razpravno načelo – indici
Dospelost je bistvena sestavina menice.
Pri bianko menici mora izdajatelj pooblastiti remitenta, da izpolni menico z zakonom predvideno vsebino. Če so za izpolnitev bianko akcepta določene meje, jih upnik ne sme prekoračiti, če pa meje pooblastila niso določene, velja pravilo, po katerem sme upnik izpolniti blanket v mejah, ki jih določa narava posla, iz katerega izhaja blanket.
Razpravno načelo velja tudi glede indicev, zaradi česar sodišče ne more sklepati iz dejstev na dejstva. ne da bi za to imelo oporo v trditveni podlagi strank.
izpodbijanje pravnih dejanj – objektivni pogoj izpodbojnosti – izpodbijanje domneve – običajen rok izpolnitve – trditveno breme upnika v zvezi z običajnim rokom izpolnitve
Vprašanje običajnega roka izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika je dejansko vprašanje, ki ga mora na konkretizirani ravni zatrjevati in dokazati upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno. Zamujanje s plačili samo po sebi ne pomeni običajnega roka izpolnitve. Tožena stranka bi morala zatrjevati in dokazati, kakšen naj bi bil običajen rok (torej v kakšnih rokih je tožeča stranka izpolnjevala svoje obveznosti), da je sama takšen rok tolerirala, da je bil rok vedno enak oziroma vsaj podoben, da so bili izpodbijani pravni posli posli enakih značilnosti kot tisti pri katerih je tožeča stranka navadno zamujala s plačili.
vročanje – fikcija vročitve – tek rokov – iztek roka za dvig pisanja na nedeljo
Ker prvo toženka izpodbijane sodbe v roku ni dvignila, je v skladu s 4. odstavkom 142. člena dne 12. 3. 2012 nastopila fikcija vročitve. Petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije bi sicer potekel že z iztekom 11. 3. 2012, ker pa je bil ta dan nedelja, se je vročitev v skladu s 4. odstavkom 111. člena ZPP štela za opravljeno s potekom prvega prihodnjega delavnika, tj. z iztekom 12. 3. 2012.
gradbeni spor - izdelava fasade - steklena fasada - odgovornost izvajalca za napake
Za obravnavano zadevo zato ni pomembno, ali je do lomov stekel prišlo zaradi izvedbe podkonstrukcije ali zaradi napak v steklu, saj je v obeh primerih odgovorna prvo tožena stranka kot dobavitelj in izvajalec.
Padanje večjih kosov ne ustreza zahtevam varnosti ter dogovorjenim in pričakovanim lastnostim stekla, tako delo pa ima napake, ki niso dopustne in so v razmerju med pravdnima strankama v sferi prvo tožene stranke.