OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075426
ZPP člen 8, 302, 302/3.
presoja izvedenskega mnenja – ponoven začetek glavne obravnave – prekluzija – potek nezgode – dokazno breme – prijava škode zavarovalnici
Po splošnih pogojih šteje, da zavarovanec ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oziroma nastanka škode, če zavarovalnici ni predložil vseh potrebnih podatkov, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovanec krši to obveznost tudi v primeru, če zavarovalnici priglasi škodo na vozilu, za katero ve, da ni nastala v obravnavanem zavarovalnem primeru.
Tudi izvedensko mnenje je, kot vsak drug dokaz, podvrženo prosti oceni dokazov.
Ponoven začetek obravnave pred spremenjenim sodnikom zato ne šteje za prvi narok in ne izniči že nastale prekluzije.
sodno imenovanje članov nadzornega sveta – sklepčnost nadzornega sveta – imenovanje novih članov – pravni interes za pritožbo
Ker je nadzorni svet nasprotnega udeleženca postal popoln in sklepčen, predlagatelja nimata več pravnega interesa za pritožbo, saj je bilo tisto, kar sta s predlogom zasledovala, že doseženo, kar pomeni, da četudi bi s pritožbo uspela, od nje ne bi imela nikakršne pravne koristi.
Izpodbijano pravno dejanje je del neke ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, zato je treba oceniti vsa dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj.
Brez izkazane vzpostavitve dolžniškega razmerja po pogodbah o asignaciji posledično ni mogoč zaključek o izpodbojnosti pravnega posla pobota s terjatvami drugotožene stranke do tožeče iz naslova pogodb o prevzemu izpolnitve. In ker iz trditev tožeče stranke posledično ne izhaja ekonomska povezanost izpodbijanih poslov, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neizpolnjenosti pogojev po 271. členu ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075433
OZ člen 171. ZPP člen 154, 155, 285, 286.
strah - odškodnina za nepremoženjsko škodo - prometna nesreča - nepripetost z varnostnim pasom - obrazloženost odločitve o stroških postopka - stroškovnik v spisu - stroški stranskega intervenienta
Ker tožnik ni utrpel primarnega strahu, strah za izid zdravljenja pa je bil intenziven do prvega pregleda v bolnišnici, nato se je pomiril v srednjo intenziteto, po odpustu iz bolnišnice, to je po dveh dneh, pa je bil le še lažje intenzitete, in sicer malo več kot dva meseca, dosojenih 600,00 EUR ni premalo.
Ko se dokaže opustitev uporabe varnostnega pasu, preide trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze med neuporabo varnostnega pasu in obsegom nastale škode na tožečo stranko.
Posamezne priznane postavke po OT in njihova višina sta razvidni iz odmere sodišča na specificiranih stroškovnikih v spisu. Ker imajo pravdne stranke in ostali udeleženci postopka ves čas pravico vpogleda v spis, je taka obrazložitev zadostna, saj je v primeru dvoma v odmero stroškov mogoč preizkus z vpogledom v spis.
Uspeh stranskega intervenienta je potrebno presojati v okviru interesa intervenienta za pravdo. Ker se je v obravnavani zadevi ugotovilo, da njegove trditve ne držijo in je dokazano, da tožnik ni bil voznik, mu tožnik, čeprav z zahtevkom ni v celoti uspel, ni dolžan povrniti stroškov postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073267
OZ člen 131. ZPP člen 72, 291, 291/1.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje sodnika – kršitev pravice do kontradiktornosti – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – učinek vmesne sodbe – izločitev sodnika
Učinek vmesne sodbe se izčrpa v pravdi, v kateri je bila izdana, v morebitnih drugih pravdah iz istega pravnega razmerja pa sodišča in strank ne zavezuje.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - osebni stečaj - prijava terjatev - preizkus terjatev, prijavljenih po poteku zakonskega roka
Vse dokler se stečajna upraviteljica ne izjavi o utemeljenosti upnikove terjatve, prijavljene v stečajnem postopku, ni mogoče presoditi, ali ima tožeča stranka pravni interes za nadaljevanje pravdnega postopka.
V primeru ničnosti pogodbe se vrnitev danega (restitucija – vračanje lastninske pravice na nepremičnini) lahko uveljavlja le z zahtevkom za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (tožnica bi morala vložiti izbrisno tožbo – predmetna tožba to ni). Zahtevek za izročitev listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo (zemljiškoknjižno dovolilo), kot ga uveljavlja tožnica, pa predpostavlja obstoj veljavnega pravnega posla (neizpolnjenega v delu obveznosti prenesti na drugo pogodbeno stranko lastninsko pravico na nepremičnini).
Z zastaranjem preneha pravica (upravičenje) zahtevati (zahtevek), ne pa pravica sama (kljub zastaranju lahko dolžnik obveznost izpolni in je izpolnitev veljavna).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075429
URS člen 26. SPZ člen 75, 99. OZ člen 179.
vznemirjanje lastninske pravice – nepremoženjska škoda – odgovornost države za delovanje njenih organov – imisije – predhodno vprašanje
Ni razlogov za prekinitev postopka, saj odločitev Inšpektorata RS za okolje in prostor o usodi toženčeve črne gradnje ne predstavlja predhodnega vprašanja.
Odgovornosti države za delovanje njenih organov ni mogoče razumeti tako široko, da bi že vsaka nepravilnost v postopku pred državnim organom izkazovala protipravnost. Njena odgovornost obstoji tedaj, ko so bile napake v postopku tako hude, da presegajo še dopustni okvir.
plačilo avtorskega honorarja – neupravičena obogatitev – dela tujih avtorjev – uporaba Pravilnika – način izračuna honorarja – uporaba tujega prava
Avtor se uveljavljanju materialne avtorske pravice lahko odpove.
Tudi v primeru, če med avtorsko organizacijo in uporabnikom ni sklenjene pogodbe za plačilo avtorskega honorarja, je podlaga za plačilo v določbi 81. člena ZASP.
Repertoar sestavljajo vsa že objavljena neodrska glasbena dela tako domačih kot tujih avtorjev.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje družine – krog oseb, katerih premoženjsko stanje se ugotavlja
Lastni dohodek prosilca je pravno upošteven le pri samskih prosilcih. Pri prosilcih z družinskimi člani je pravnorelevanten kriterij mesečni povprečni dohodek na člana družine.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - vzročna zveza – vpis plombe v zemljiško knjigo - zaznamba spora - publicitetni učinek – razpolaganje z nepremičnino - pasivna legitimacija
Sama vložitev predloga za zaznambo spora še ne predstavlja protipravnega ravnanja šestindvajseto tožene stranke. Vzročna zveza med ravnanjem šestindvajseto tožene stranke in zatrjevano škodo ni podana. Vpisana plomba ni ovirala pravnega razpolaganja s tožnikovo nepremičnino, na možnost oddaje nepremičnine v najem pa sploh ni mogla vplivati. Zaznamba spora ima le publicitetne učinke, ki na pravno razpolaganje z nepremičnino neposredno ne vplivajo.
Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa bi jo glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP, tožeča stranka morala uveljavljati takoj, ko je bilo mogoče, torej na samem naroku, na katerem je sodišče njena dokazna predloga zavrnilo.
OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – USTAVNO PRAVO
VSL0079509
URS člen 15, 35, 37, 37/1, 39, 39/1, 39/2. OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – komunikacijska zasebnost – pričakovano polje zasebnosti – svoboda izražanja – elektronski nabiralnik – javna oseba – fishing expedition – začasna odredba na pritožbeni stopnji – regulacijska začasna odredba
Slepo nedovoljeno vdiranje v elektronski nabiralnik (t.i. fishing expedition) je absolutno nedopustno. To velja tako za vdiranje prek računalniškega sistema, kakor za vdiranje prek tehničnih sredstev v stvarnem pojavnem svetu. Edino merilo je merilo pričakovanega polja zasebnosti.
Namen ureditvene (regulacijske) začasne odredbe ni zavarovanje zahtevka, pač pa začasna ureditev spornega razmerja, da sodno varstvo zaradi nevarnosti uporabe sile ali nastanka nenadomestljive škode ne bi ostalo brez pomena. Odločilno je, da toženki ne sme biti naloženo nekaj, kar z razveljavitvijo začasne odredbe kasneje ne bi več bilo mogoče odpraviti ali opustitev nečesa, česar kasneje več ne bi mogel storiti.
Določba splošnih pogojev nezgodnega zavarovanja, da zavarovalni primer nastopi, če zavarovanec utrpi postkomocijski sindrom po pretresu možganov, ki je ugotovljen v bolnišnici v prvih 24 urah po nezgodi, ni nejasna, zato je ni treba razlagati v korist šibkejše stranke (zavarovanca). Takšna določba tudi ni v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja oziroma pretirano stroga do zavarovanca, zato ni nična.
skupno premoženje – določitev deležev – prispevek zakonca
Pravno neupoštevne so pritožbene navedbe toženca, da je imel v obdobju pridobitve stanovanja, ki predstavlja njuno skupno premoženje, večje dohodke, kar je razvidno iz določitve deležev v menjalni pogodbi. Pri določanju deležev se upošteva ne samo prispevek k nastanku skupnega premoženja, temveč tudi prispevek pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 231, 231-3, 231-3(1). ZN člen 3, 4. OZ člen 299, 299/1.
začetek postopka osebnega stečaja – verjeten izkaz terjatve – neposredno izvršljiv notarski zapis – izvršilni naslov – javna listina - insolventnost
Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla. Vse to vsebuje neposredno izvršljiv notarski zapis, ki ga je upnik kot dokaz priložil k predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, da bi verjetno izkazal terjatev do dolžnika. Upnikova terjatev torej izhaja iz listine, ki izpolnjuje pogoje za izvršilni naslov, in je ZN javna listina.
Res je sicer, da so bili nepopolni predlogi za taksno oprostitev vloženi v imenu dolžnika, vendar po njegovem pooblaščencu kot prava vešči osebi (odvetniku). Slednji je vedel in moral vedeti, katere so obvezne sestavine predloga za taksno oprostitev, ki šele omogočajo njegovo meritorno obravnavo, o čemer ga je nenazadnje že v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje večkrat poučilo. Ker je kljub temu vlagal vedno nove predloge za taksno oprostitev, za katere je vedel, da jih zaradi dolžnikove nepripravljenosti izpolniti izjavo o premoženjskem stanju ne bo mogel ustrezno dopolniti, je tudi po mnenju sodišča druge stopnje dolžnikov pooblaščenec odgovoren za zgoraj opisano zavlačevanje postopka in s tem zlorabo procesnih pravic.
agrarna skupnost - priznanje lastnosti stranke - članstvo v agrarni skupnosti - omejevanje članstva - skladnost pravil agrarne skupnosti z ZPVAS - veljavnost ustnih pravil
Pravila agrarnih skupnosti morajo biti skladna z določbami ZPVAS. Pravila, na katera opira svoje stališče tožena stranka, niso neskladna z namenom ZPVAS, če se določbe razlagajo tako, kot jih je razlagalo sodišče prve stopnje. Če bi sprejem v članstvo tožena stranka vezala samo s prijavo udeležbe na ustanovnem zboru, temu ne bi bilo tako, saj bi bila takšna razlaga v nasprotju z namenom ZPVAS. Prijava udeležbe na ustanovni zbor zato ni primerna navezna okoliščina za omejevanje članstva.