OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075429
URS člen 26. SPZ člen 75, 99. OZ člen 179.
vznemirjanje lastninske pravice – nepremoženjska škoda – odgovornost države za delovanje njenih organov – imisije – predhodno vprašanje
Ni razlogov za prekinitev postopka, saj odločitev Inšpektorata RS za okolje in prostor o usodi toženčeve črne gradnje ne predstavlja predhodnega vprašanja.
Odgovornosti države za delovanje njenih organov ni mogoče razumeti tako široko, da bi že vsaka nepravilnost v postopku pred državnim organom izkazovala protipravnost. Njena odgovornost obstoji tedaj, ko so bile napake v postopku tako hude, da presegajo še dopustni okvir.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje dela nepremičnine - materialno procesno vodstvo - aktivna vloga sodnika
Ker ZPP zahteva aktivno vlogo sodnika v pravdnem postopku, je nesprejemljiva zavrnitev lastninskega zahtevka, katerega predmet je cela parcela, z argumentom, da priposestvovanega dela sporne nepremičnine opisno ni mogoče določiti, angažiranja izvedenca geodetske stroke pa tožeča stranka ni predlagala.
Razrešitev upravitelja je mogoča le zaradi hujše obliko kršitve njegovih obveznosti. Namen zakonske določbe namreč ni kaznovati upravitelja za (vsako) kršitev njegovih obveznosti, saj so za kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, nadzor nad upravitelji pa izvaja minister za pravosodje in zbornica upraviteljev, ki odloča o disciplinski odgovornosti upraviteljev. Institut razrešitve upravitelja je smiselno uporabiti, kadar je mogoče z njim zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem ) deležu.
lastninska tožba – navidezna solastnina – v naravi razdeljena nepremičnina – pravica do posesti – obligacijski dogovor o načinu uporabe nepremičnine – skupni del nepremičnine
Nepremičnina je v naravi razdeljena. Gre za t.i. navidezno solastnino, ki je zgolj vknjižena kot solastnina. Tožena stranka se zato neutemeljeno sklicuje na pravico do posesti zgolj na podlagi v zemljiški knjigi vknjižene solastninske pravice.
V posameznih primerih lahko dogovor pogodbenih strank preseže zgolj obligacijsko zavezo.
Če etažna lastnina nastane s sporazumom o delitvi, so skupni in posebni prostori opredeljeni v sporazumu o delitvi. Če je stavba etažirana že ob prodaji, so skupni in posebni skupni prostori opredeljeni v etažnem načrtu. Na podlagi dejanske uporabe prostora, pa čeprav dovoljene z dogovorom, ki ima zgolj obligacijski učinek, posebni skupni del ne nastane. Drugače pa je, če je glede na okoliščine konkretnega primera mogoče zaključiti, da je dogovor o trajni souporabi prostora presegel obligacijsko zavezo.
ZFPPIPP člen 10, 10/1, 224, 224/1. ZOdvT člen 12, 12/1, 28, 28/1.
nagrada pooblaščencu dolžnika – zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka – zastopanje v predhodnem postopku zaradi insolventnosti - vrednost spornega predmeta – stečajna masa
Ne more biti dvoma, da je razpoložljivo premoženje dolžnika za poravnavo njegovih dolgov po prvem odstavku 28. člena ZOdvT, tista kategorija, ki opredeljuje vrednost predmeta v postopkih zaradi insolventnosti in od katere se po tarifni številki 3431 v zvezi s prvim odstavkom 12. člena ZOdvT odmeri nagrada za zastopanje dolžnika v predhodnem postopku zaradi insolventnosti. Stečajna masa kot sinonim za premoženje (stečajnega) dolžnika, ki je na razpolago za poravnavo njegovih obveznosti, se namreč pojavi šele z dnem začetka stečajnega postopka.
sodno imenovanje članov nadzornega sveta – sklepčnost nadzornega sveta – imenovanje novih članov – pravni interes za pritožbo
Ker je nadzorni svet nasprotnega udeleženca postal popoln in sklepčen, predlagatelja nimata več pravnega interesa za pritožbo, saj je bilo tisto, kar sta s predlogom zasledovala, že doseženo, kar pomeni, da četudi bi s pritožbo uspela, od nje ne bi imela nikakršne pravne koristi.
OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – USTAVNO PRAVO
VSL0079509
URS člen 15, 35, 37, 37/1, 39, 39/1, 39/2. OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – komunikacijska zasebnost – pričakovano polje zasebnosti – svoboda izražanja – elektronski nabiralnik – javna oseba – fishing expedition – začasna odredba na pritožbeni stopnji – regulacijska začasna odredba
Slepo nedovoljeno vdiranje v elektronski nabiralnik (t.i. fishing expedition) je absolutno nedopustno. To velja tako za vdiranje prek računalniškega sistema, kakor za vdiranje prek tehničnih sredstev v stvarnem pojavnem svetu. Edino merilo je merilo pričakovanega polja zasebnosti.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ENERGETIKA
VSL0059999
SPZ člen 34. EZ člen 70, 71. ZPP člen 285.
motenje posesti – vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja – prekinitev električne energije – ponovna priključitev na elektriko – nesklepčnost tožbe – pravno relevanten ugovor – materialno procesno vodstvo – izvršljivost
Toženec je tožen zaradi prekinitve električne energije, ne zaradi odklopa. V zahtevku pa tožnik zahteva ponovno priključitev na elektriko, kar pa lahko izvede le pooblaščeni sistemski operater.
Tožena stranka je podala pravno relevantni ugovor in tožeča stranka ni spremenila tožbenega zahtevka. Ko gre za ugovor tožene stranke, ki je pravno relevanten, sodišče prve stopnje ne more z materialnim vodstvom pravde pozivati tožečo stranko, da popravi tožbeni zahtevek.
Dvakratno razpolaganje z isto nepremičnino je glede na konkretne okoliščine primera lahko nemoralno, zaradi česar je kasnejša pogodba nična in ima prvi kupec, ki mu je bila nepremičnina tudi dejansko izročena, tožbeni zahtevek proti drugemu pridobitelju lastninske pravice vendar le, če je bil ta nedobroveren.
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimiran tisti, čigar stvarne ali obligacijske pravice na nepremičnini so bile s sporno vknjižbo kršene. V sodni praksi ni dileme, da je aktivni legitimiran tudi tisti, ki dotlej pravice ni imel vknjižene.
zapuščinski postopek – stranke postopka – vročitev sklepa o dedovanju
Kot stranke postopka se štejejo tudi tiste osebe, ki so uveljavljale kakšno pravico iz zapuščine oziroma iz naslova dedovanja, čeprav jim ta pravica s sklepom o dedovanju ni bila priznana.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - osebni stečaj - prijava terjatev - preizkus terjatev, prijavljenih po poteku zakonskega roka
Vse dokler se stečajna upraviteljica ne izjavi o utemeljenosti upnikove terjatve, prijavljene v stečajnem postopku, ni mogoče presoditi, ali ima tožeča stranka pravni interes za nadaljevanje pravdnega postopka.
spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - zakonski znaki - zavrnitev dokaza z izvedencem - dokazna ocena
Ocena, ali je priča, ki je bila zaslišana v kazenskem postopku, povedala po resnici, sodi v dokazno oceno dejanskega stanja kaznivega dejanja, ki ga obravnava sodišče, in je zato za oceno verodostojnosti priče pristojno sodišče. V obravnavani zadevi bi naj, kot predlaga pritožba, verodostojnost oškodovank ocenil izvedenec pedopsiholog, a je takšen predlog, ker to sodi v njegovo pristojnost, pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje.
Obdolženčevo ravnanje, ko je oškodovanki otipaval pod majico, po spolovilu in prsih ter poljubljal po obrazu, na oškodovanko A.P. pa je še legel, pred tem pa njo in sebe slekel, so nedvomno dejanja, katerih cilj je bil spolno vzdraženje in zadovoljevanje spolnega nagona obdolženca in za takšen zaključek sodišče prve stopnje ni potrebovalo mnenja izvedenca psihiatrične stroke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079041
OZ člen 131, 133, 133/3, 133/4.
zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – povrnitev škode – opravljanje splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ – škoda, ki presega običajne meje – trditveno in dokazno breme – nedoločen tožbeni zahtevek – sklepčnost – razpravno načelo
Upravičeni ukrepi za preprečitev nastanka škode se lahko zahtevajo samo v primeru obstoja škode, ki presega običajne meje.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-4, 40/1-5. ZPP člen 318, 318/4.
zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – zahtevek za priznanje podpisa za svojega – sklepčnost tožbe – neodpravljiva nesklepčnost
Iz tožbenih navedb jasno izhaja, da predmetna tožba ni bila vložena, ker toženec ne bi želel izstaviti za tožničino vknjižbo potrebnega zemljiško-knjižnega dovolila, ampak zato ker noče overiti svojega podpisa. Kljub temu je tožnica postavila zahtevek, ki bi glede na svojo vsebino prišel v poštev, če toženec ne bi hotel izstaviti zemljiško-knjižnega dovolila, ki pa je glede na tožbene trditve neodpravljivo nesklepčen.
izvršba na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - krajevna pristojnost
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je dolžnik podal v pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, je prepozen, saj je že izvršilno sodišče upoštevalo v predlogu za izvršbo uveljavljen dogovor krajevne pristojnosti in skladno s tem pravnomočno odločilo, katero sodišče je pristojno za odločanje o zahtevku.
Če sodišče šteje, da je stvarno in krajevno pristojno, s sklepom ne zavrne ugovora, temveč nadaljuje s postopkom.
fizična delitev solastnine - upravičen interes – dosedanji način rabe
V primerih, ko se nepremičnine uporabljajo v nasprotju s solastninskimi deleži, dosedanji način rabe ne more biti odločilen kriterij za razdelitev.
Pri »upravičenem interesu« gre za pravni standard, ki ga sodišče v konkretnem primeru dopolni po intenciji zakona in na podlagi namena stvari. Omogoča upoštevanje vseh najrazličnejših dejanskih stanj in okoliščin, kot na primer poklicno dejavnost, usposobljenost za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti – vročitev – sprejem sodbe
Toženec je bil z zamudno sodbo seznanjen, saj je zoper njo vložil pritožbo po pooblaščencu, ki se je sicer kasneje, ker v postavljenem roku ni plačal sodne takse, štela za umaknjeno. Na nepravilno vročitev sodbe (tožbe) se zato ne more sklicevati.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v čast in dobro ime
Vsaka nespoštljivost ali nevljudnost, ki koga prizadane, pravno še ne pomeni posega v čast in dobro ime.
Žaljivost je treba skrbno presojati v vsakem konkretnem primeru, glede na običajne norme obnašanja in glede na običaje v nekem kulturnem okolju, pri tem pa je potrebno upoštevati čas, okoliščine, navade osebe, kateri je žalitev namenjena, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca in druge okoliščine primera. Odškodninska odgovornost toženca je torej podana, če so njegove trditve po objektivnih merilih žaljivosti v konkretnem primeru lahko prizadele dobro ime oziroma ugled tožnice.
Ker pritožnica ni pojasnila niti tega, v čem bi bilo z obročnim plačilom sodne takse ogroženo njeno preživljanje, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njen predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo, dovolilo pa ji je obročno plačilo, pravilna.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pritožbene novote
Trditve v zvezi s kratkoročnimi obveznostmi do bank, obremenjenostjo premoženja s hipotekami in trditve v zvezi z zmanjševanjem bilančnega dobička ter dokaze, ki zatrjevana dejstva dokazujejo, bi tožena stranka morala podati že v samem predlogu za oprostitev plačila sodne takse.