predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme
Ne glede na podatke, ki jih je navedla v izjavi o premoženjskem stanju, mora stranka navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek.
povrnitev pravdnih stroškov – solidarna odgovornost za plačilo stroškov postopka
Pritožniki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, kar pomeni, da so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki.
Tudi, če je sodišče tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo, to ne vpliva na pravilnost ugotovitve, da je tožeča stranka z zahtevkom zoper vse tri pritožnike uspela in to v celoti.
zavrženje predloga za začetek postopka prisilne likvidacije - predujem za kritje začetnih stroškov kot procesna predpostavka za začetek postopka prisilne likvidacije
ZFPPIPP v 421. členu določa, katera pravila stečajnega postopka oziroma postopka zaradi insolventnosti, ki jih ureja, se smiselno uporabljajo za prisilno likvidacijo. Med njimi ni določbe 233. člena ZFPPIPP, ki določa obveznost plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, vendar ne brez razloga.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pritožbene novote
Trditve v zvezi s kratkoročnimi obveznostmi do bank, obremenjenostjo premoženja s hipotekami in trditve v zvezi z zmanjševanjem bilančnega dobička ter dokaze, ki zatrjevana dejstva dokazujejo, bi tožena stranka morala podati že v samem predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
Ker pritožnica ni pojasnila niti tega, v čem bi bilo z obročnim plačilom sodne takse ogroženo njeno preživljanje, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njen predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo, dovolilo pa ji je obročno plačilo, pravilna.
umik predloga za izvršbo – povrnitev stroškov – soglasje dolžnika – smiselna uporaba ZPP
Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku je odvisna od faze, v kateri se izvršilni postopek v tistem trenutku nahaja. Le če je sklep o izvršbi pravnomočen, se lahko upnikova izjava o umiku nanaša le na predlog za dovolitev izvršbe. Tožeča stranka kot razlog za umik predloga za izvršbo ni navedla izpolnitev zahtevka s strani tožene stranke, zato ji je dolžna povrniti do umika nastale stroške postopka.
Če naj bi terjatve prenehale, bi o tem tožena stranka morala podati ustrezne navedbe, teh pa ni podala, temveč je le pavšalno trdila, da ničesar ne dolguje in so terjatve prenehale. Ugovor neobstoja obligacijskega razmerja se upošteva in se nato o obstoju tega razmerja odloči v pravdnem postopku. Kljub takemu ugovoru pa ZIZ izrecno določa domnevo nevarnosti v smislu 257. člena ZIZ, zaradi katere sodišče izda (ob izpolnitvi drugih pogojev) predhodno odredbo.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 231, 231-3, 231-3(1). ZN člen 3, 4. OZ člen 299, 299/1.
začetek postopka osebnega stečaja – verjeten izkaz terjatve – neposredno izvršljiv notarski zapis – izvršilni naslov – javna listina - insolventnost
Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla. Vse to vsebuje neposredno izvršljiv notarski zapis, ki ga je upnik kot dokaz priložil k predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, da bi verjetno izkazal terjatev do dolžnika. Upnikova terjatev torej izhaja iz listine, ki izpolnjuje pogoje za izvršilni naslov, in je ZN javna listina.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v čast in dobro ime
Vsaka nespoštljivost ali nevljudnost, ki koga prizadane, pravno še ne pomeni posega v čast in dobro ime.
Žaljivost je treba skrbno presojati v vsakem konkretnem primeru, glede na običajne norme obnašanja in glede na običaje v nekem kulturnem okolju, pri tem pa je potrebno upoštevati čas, okoliščine, navade osebe, kateri je žalitev namenjena, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca in druge okoliščine primera. Odškodninska odgovornost toženca je torej podana, če so njegove trditve po objektivnih merilih žaljivosti v konkretnem primeru lahko prizadele dobro ime oziroma ugled tožnice.
odpust obveznosti – preizkusna doba – tehtanje okoliščin – namen odpusta obveznosti
Eden od namenov instituta odpusta obveznosti je res vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov, vendar ne gre spregledati, da primarni namen tega instituta ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov. Namen stečajnega postopka je zagotovitev najugodnejših pogojev za poplačilo upnikov, in v tem okviru je potrebno tudi presojati, kolikšno preizkusno obdobje je v posameznem primeru najprimernejše.
najem poslovnih prostorov – sporazum o prenehanju najemnega razmerja – konkludentno ravnanje strank
Ravnanje pravdnih strank, ko je tožena stranka izpraznila najete poslovne prostore in ključe pustila na recepciji, ter tožeča stranka ob tem ni izjavila, da si pridržuje pravico do najemnine za čas odpovednega roka in se ni sklicevala na odpovedni rok, predstavlja sporazum o prenehanju najemnega razmerja. V teh okoliščinah ni šlo za samovoljno ravnanje tožene stranke, ki bi tožečo stranko postavila pred gotovo dejstvo, ampak je šlo za konkludentno ravnanje strank, ki ga je potrebno razlagati kot soglasje strank o prenehanju pogodbe.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
Za dolžnika v času osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. V primeru, ko bi sodišče dolžnikovemu predlogu za odpust obveznosti ugodilo kljub temu, da dolžnik evidentno krši zakonsko določene obveznosti, bi le-te bile same sebi namen.
Ker pa zavarovanje ne zadostuje za pokritje celotne terjatve, se na podlagi določbe tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP tisti del, ki presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, torej zakonske zamudne obresti od zneska glavnice in od zneska izvršilnih stroškov od datuma, do katerega so bile zajete v predhodni odredbi pa do plačila, obravnava kot nezavarovana terjatev, na katero vplivajo pogoji pravnomočno sklenjene prisilne poravnave, kot to določa 214. člen ZFPPIPP.
agrarna skupnost - priznanje lastnosti stranke - članstvo v agrarni skupnosti - omejevanje članstva - skladnost pravil agrarne skupnosti z ZPVAS - veljavnost ustnih pravil
Pravila agrarnih skupnosti morajo biti skladna z določbami ZPVAS. Pravila, na katera opira svoje stališče tožena stranka, niso neskladna z namenom ZPVAS, če se določbe razlagajo tako, kot jih je razlagalo sodišče prve stopnje. Če bi sprejem v članstvo tožena stranka vezala samo s prijavo udeležbe na ustanovnem zboru, temu ne bi bilo tako, saj bi bila takšna razlaga v nasprotju z namenom ZPVAS. Prijava udeležbe na ustanovni zbor zato ni primerna navezna okoliščina za omejevanje članstva.
Izostanek namena pogodbenih strank, da se denar izroči oziroma prevzame, da se enak znesek denarja vrne, pomeni, da niso izpolnjeni elementi posojilne pogodbe iz prvega odstavka 569. člena OZ. Celoten dogovor pravdnih strank, da bo toženec s prevzetim denarjem za tožnico kupil delnice Telekoma X in jih hranil na svojem računu ter jih po dogovoru prodal (zanjo opravil določene posle), predstavlja vsebino mandatne pogodbe iz prvega odstavka 766. člena OZ.
povzročitev škode - podlage odškodninske obveznosti - odgovornost upravljanja javne ceste - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - padec prek ograje - opustitev dolžnega ravnanja - lokalna cesta - občinska cesta - vzdrževanje ceste in cestne opreme - ograja za pešce - neustrezna in poškodovana ograja - trditveno in dokazno breme - zadostnost konkretizacije navedb - dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Osnovno izhodišče je, da je nevarna stvar oz. nevarna dejavnost izvor večje škodne nevarnosti, torej take, ki povzroča več poškodb kot običajna stvar ali dejavnost. Po splošnem družbenem pojmovanju mora odstopati od drugih stvari oz. dejavnosti prav zaradi večje izpostavljenosti nastanka škode. Ali povedano malo drugače: nevarna stvar oz. nevarna dejavnost je tista, pri kateri je tveganje za nastanek škode večje od običajnega in pri kateri nevarnosti presegajo tiste nevarnosti, s katerim se srečuje vsak človek pri vsakdanjih opravilih. Pravilo je, da v načelu ni nevarna stvar sama po sebi, pač pa je oz. postane taka šele glede na okoliščine konkretnega primera. Objektivna odgovornost ni bila uzakonjena zaradi običajnih stvari in nevarnosti, ki smo jim izpostavljeni na vsakem koraku, temveč za dejavnosti, ki so tako nevarne, da jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej nadzorovati. Pri presoji, ali gre za nevarno stvar, je upoštevati vse okoliščine primera, da obstoji povečana nevarnost, to je nevarnost, kjer obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda in je pri tem ob normalnem teku dogodka pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna.
Ob zadostni skrbnosti uporabnikov je nevarnost, ki jo predstavlja ograja, dvorišče oz. z ograjo zavarovana škarpa, mogoče imeti pod nadzorom, zato ne gre za nevarnost, ki je ob še tako veliki skrbnosti ni mogoče vselej nadzorovati in obvladovati.
Res je sicer, da so bili nepopolni predlogi za taksno oprostitev vloženi v imenu dolžnika, vendar po njegovem pooblaščencu kot prava vešči osebi (odvetniku). Slednji je vedel in moral vedeti, katere so obvezne sestavine predloga za taksno oprostitev, ki šele omogočajo njegovo meritorno obravnavo, o čemer ga je nenazadnje že v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje večkrat poučilo. Ker je kljub temu vlagal vedno nove predloge za taksno oprostitev, za katere je vedel, da jih zaradi dolžnikove nepripravljenosti izpolniti izjavo o premoženjskem stanju ne bo mogel ustrezno dopolniti, je tudi po mnenju sodišča druge stopnje dolžnikov pooblaščenec odgovoren za zgoraj opisano zavlačevanje postopka in s tem zlorabo procesnih pravic.