ZOdvT člen 14, 14/4. ZDPra člen 16. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
umik tožbe – predčasno prenehanje postopka – nagrada za postopek
Postopek se je (predčasno) zaključil s sklepom o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, ki je bil vložen po odgovoru na tožbo. Skladno s četrtim odstavkom 14. člena ZOdvT sicer praviloma velja, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. V tem primeru pa ZOdvT izrecno določa drugače. V 1. točki tarifne številke 3101 namreč določa možnost znižanja nagrade iz količnika 1,3 na količnik 0,8.
odvetniška nagrada – prenehanje mandata pred koncem postopka – preklic oziroma odpoved pooblastila – predčasni zaključek zadeve
Četrti odstavek 14. člena ZOdvT določa, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve ne vpliva na že nastale nagrade, če ta zakon ne določa drugače. Zakon pa določa drugače le za primer prenehanja mandata in to v tar. št. 3101. Gramatikalna razlaga 14. člena ZOdvT torej ne daje podlage za sklepanje, da ta določba izenačuje predčasni zaključek zadeve s prenehanjem pooblastila.
spor majhne vrednosti – razpravno načelo – izvedba naroka brez predloga pravdnih strank – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če v sporu majhne vrednosti sodišče brez predloga pravdnih strank opravi glavno obravnavo, čeprav bi lahko odločilo že na podlagi predloženih pisnih dokazov, gre lahko le za relativno bistveno kršitev postopka, na katero pa se stranka ne more uspešno sklicevati.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
izvršilni postopek - procesna dejanja - strokovni sodelavec - zakoniti sodnik - nepravilna sestava sodišča - predlog za omejitev izvršbe
Ker je izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov predlog za omejitev izvršbe, nepravilno, tj. v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 6. člena ZIZ izdala višja pravosodna svetovalka, ga je moralo pritožbeno sodišče razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje navedeno kršitev odpraviti z odločitvijo o dolžnikovem predlogu za omejitev izvršbe po zakonitem sodniku.
izpodbojnost sklepov skupščine družbe - pooblastilo za glasovanje - udeležba na skupščini - pravica do informacije
Tožnik se je (po pooblaščencu) udeležil skupščine, kar pomeni, da je skupščina po določbi drugega odstavka 509. člena ZGD-1 veljavno sklepala.
Drugi odstavek 395. člena ZGD-1 sicer določa, da za izpodbojnost sklepa zaradi kršitve pravice do informacij ni potrebna vzročna zveza med kršitvijo in veljavnostjo sklepa, vendar to ne pomeni, da so v primeru kršitve pravice do informacij izpodbojni vsi sklepi skupščine, ne glede na to, ali je bila določena informacija za odločitev družbenika o predlogu konkretnega sklepa sploh potrebna ali ne.
razvezana pogodba - odstop od pogodbenega razmerja
Če je pogodba razvezana, sta stranki prosti svojih obveznosti, vendar je stranka, ki je izpolnila svojo pogodbeno zavezo, upravičena do vrnitve tistega, kar je dala (prvi in drugi odstavek 111. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Stranka, ki vrača denar, mora plačati tudi obresti od dneva, ko je prejela izplačilo (peti odstavek 111. člena OZ).
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK0005565
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 354, 355, 355/2-6. OZ člen 59, 59/1.
terjatev na plačilo stroškov postopka - prijava terjatve na plačilo stroškov postopka v stečajnem postopku - stroški izvršilnega postopka - stroški stečajnega postopka - pogojna terjatev
Če gre za posamezna izvršilna dejanja (dejanja izvršitelja), ki so bila opravljena pred začetkom stečajnega postopka, je treba šteti terjatve iz tega naslova za pogojne terjatve, ki bi jih moral upnik v stečajnem postopku nad dolžnikom prijaviti v splošnem trimesečnem roku po objavi oklica v začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP).
spor majhne vrednosti – opozorilo na procesne pravice – pravica do obravnavanja – pravni pouk
Sodišče prve stopnje bi moralo toženko ob vročitvi tožbe v odgovor opozoriti na posebnosti spora majhne vrednosti in jo seznaniti s posledicami, ki jo zaradi pasivnosti lahko zadenejo ter na pravico zahtevati narok. Ker tako ni ravnalo, je bila toženki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
objava popravka – pasivna legitimacija – sprememba osebe odgovornega urednika – subjektivna sprememba tožbe – vročanje tožbe – oseba vročitev – kraj vročanja – zamudna sodba v postopku za objavo popravka– izdaja zamudne sodbe v nasprotju z določbami zakona – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V postopku za objavo popravka zamudne sodbe ni mogoče izdati, saj je ZMed ne predvideva.
V tovrstnih pravdah odgovorni urednik medija ni tožen kot navadna fizična oseba, temveč zaradi funkcije, ki jo opravlja. V primeru zamenjave osebe odgovornega urednika, je dopustna sprememba tožbe brez privolitve prvotnega in novega odgovornega urednika.
Presojati je treba tudi kraj vročanja sodnih pisanj; vročanje se opravi na delovnem mestu oziroma sedežu uredništva oziroma na naslovu, ki je vpisan v razvid medijev, ne pa na njegovem zasebnem naslovu.
pravdni postopek – stečajni postopek – stroški pravdnega postopka – priznana terjatev v stečaju – zavrženje tožbe
V primeru zavrženja tožbe je potrebno uporabiti splošno pravilo iz 154. člena ZPP. Tožeča stranka je v predmetni pravdi propadla, zato mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Pri tem ni pomembno, ali je bila tožba ob vložitvi potrebna, dopustna oziroma utemeljena. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) nima nobene določbe, ki bi vprašanje stroškov v pravdi urejala drugače.
Če se je sodni postopek začel pred uveljavitvijo Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), se nagrada in izdatki za storitve odvetnikov v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določijo po dotlej veljavni Odvetniški tarifi - OT (prvi odstavek 41. člena ZOdvT).
škoda - slaba sanacija predmeta - vrednost predmeta - odškodninska odgovornost - višina škode - materialno procesno vodstvo
Idealno je, da se materialno procesno vodstvo izvede najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, vendar to ne pomeni, da sodišče materialnega procesnega vodstva ne more izvesti tudi kasneje. Prav to se je v obravnavanem primeru zgodilo, kar pomeni, da pojasnila tožeče stranke, dana na poziv sodišča, niso prepozna.
Pri ugotavljanju višine škode je potrebno izhajati iz stanja, kakršno bi bilo, če ne bi bilo kršitve, iz katere izvira odškodninska obveznost, oziroma v konkretnem primeru, če bi bila sanacija rezervoarja opravljena pravilno.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršba na račune dolžnika v tujini
Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Sežani zavrnilo predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, to je izvršbo na račune, ki jih ima dolžnik v Republiki Italiji in sicer z nalogom dolžniku, da banki, pri kateri ima odprt račun, izda nalog za nakazilo zneska in z denarno kaznijo za primer, da dolžnik tega ne bi storil. V obravnavanem primeru ne gre za pravno praznino, saj ima upnik možnost, da izvršbo na zatrjevana dolžnikova sredstva predlaga v Republiki Italiji. Sicer pa je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da predlagana izvršba ni izvršba z rubežem denarnih sredstev na računih pri organizaciji za plačilni promet, saj dolžnik rubeža in naloga organizaciji za plačilni promet, kot bistvenih za to izvršilno sredstvo, niti ne predlaga.
Tožena stranka je od podjetja prenosnika s pravnim poslom prevzela pravico izdajanja televizijskega programa, prav tako je prevzela pravico uporabe nacionalne frekvence, na kateri je lahko program tudi oddajala. V obravnavanem primeru je zato šlo za prenos dejavnosti po 73. členu ZDR. Navedeno pomeni spremembo delodajalca po samem zakonu, torej brez odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in brez sklenitve nove pogodbe pri delodajalcu prevzemniku. Pogodba, ki jo ima delavec sklenjeno z delodajalcem prenosnikom, velja nespremenjena naprej pri delodajalcu prevzemniku in je ni dovoljeno odpovedati. Zato je tožnici potrebno priznati pravice iz pogodbe o zaposlitvi sklenjeni pri delodajalcu prenosniku.
ZOdv člen 2a, 34a, 34b, 34c, 34č, 34d, 34f. ZPP člen 87, 87/3, 343.
pritožba – zastopanje po tuji odvetniški družbi
Pritožba zoper sodbo je bila vložena po pooblaščeni odvetniški družbi s Hrvaške, ki ni izkazala, da ima pravico opravljati odvetniške storitve v Sloveniji. Pritožba je nedovoljena in se zavrže.
vročanje sodnih pisanj - tek rokov - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku
Pritožnik napačno zaključuje, da je datum prejema tudi datum, ko mu začne teči 15. dnevni rok za pritožbo, saj kaj takšnega iz določbe 142. člena ZPP ne izhaja. Ta člen določa, da vročevalec pusti obvestilo o tem, da pisanje čaka na pošti 15 dni in če v tem času ni dvignjeno, nastopi po poteku tega roka fikcija vročitve. Zato dejstvo, da je vročevalec pustil pisanje v nabiralniku 30. 4. 2013 ne pomeni, da začne s tem dnem teči rok za pritožbo.