smrtovnica – javna listina – neresničnost v podatkov v smrtovnici – trditveno in dokazno breme
Smrtovnica je javna listina, iz katere izhajajo podatki o smrti določene osebe, in drugi podatki, ki so pravno relevantni za obravnavanje zapuščine umrle osebe, med njimi tudi sorodstvena razmerja zapustnika s potencialnimi dediči. Pritožnica bi morala izpodbiti domnevo, da sodedinja ni zapustnikova sestra, temveč le polsestra, česar pa zgolj z navedbo dejstva, ki nasprotuje v smrtovnici navedenemu dejstvu (da je sestra), ne more uspeti. Za vsako dejstvo, ki nasprotuje že ugotovljenemu ali domnevanemu dejstvu, je namreč treba predlagati (nasproten) dokaz.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074091
ZOR člen 376, 376/1, 383.
izbris iz registra stalnega prebivalstva – premoženjska škoda – zastaranje – začetek teka zastaranja – zadržanje zastaranja – neustaven zakon – trditveno in dokazno breme - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Škoda in njen obseg sta bila tožniku znana najkasneje takrat, ko mu je bila vročena odločba o ponovni prijavi v register stalnega prebivalstva RS, zato je tedaj začelo teči zastaranje.
Kadar sodišče postopek na prvi stopnji konča z nemeritorno odločbo in torej o predmetu v sporu vsebinsko ne odloča, o pravnomočno razsojeni stvari ne moremo govoriti.
ZASP -B člen 26. ZASP člen 158, 158/1, 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 227, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – exceptio illegalis – civilna kazen – kršitev materialne avtorske pravice – plačilo avtorskega honorarja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev glasbe
V primeru, ko prenos pravice za uporabo avtorskih del ni pogodbeno urejen, je plačilo avtorskega honorarja oziroma polog zneska, ki ga po tarifi zaračunava kolektivna organizacija, pogoj za pridobitev ustrezne materialne avtorske pravice.
vabilo na zapuščinsko obravnavo – vsebina vabila - obseg zapuščine – čista vrednost zapuščine – stanje na dan zapustnikove smrti
Če ugotavlja sodišče vrednost čiste zapuščine zgolj zaradi odmere sodnih taks, tega podatka v izrek ni dolžno zapisati, vrednost pa lahko oceni po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga.
Ker je sodišče ugotovilo stanje na zapustničinem bančnem računu v trenutku izdaje sklepa o dedovanju, ne pa v času njene smrti, je dejansko stanje glede obstoja zapuščine ostalo nepopolno ugotovljeno. Če sodišče ugotovi, da je stanje na računu negativno ali ničelno, do dedovanja ne more priti.
pomoč prava neuki stranki – zamuda naroka - ustne izjave zunaj naroka
V postopku v gospodarskih sporih stranke ne morejo dajati ustnih izjav zunaj naroka na zapisnik. Dolžnost sodišča opozarjati laično stranko katera pravdna dejanja lahko opravi, je tako vezana na delo sodišča na naroku.
izpodbijanje pravnih dejanj - izvršena plačila po sklepu o izvršbi
Da bi bilo izpodbijanje uspešno, bi moral tožnik dokazati, da je bil zaradi opustitve obsojen na izpolnitev neke obveznosti ali da je izgubil neko pravico, čeprav takšna posledica, po rednem teku postopka, ni bila nujna. To pomeni, da bi moral izkazati, da bi se z opravo tega dejanja lahko izognil določeni obveznosti oziroma bi lahko pridobil kakšno premoženjsko pravico. V obravnavanem primeru tega ni izkazal. Neposredna pravna posledica (učinek) opustitve prostovoljnega plačila je bil zgolj to, da se tožnikovo premoženje ni zmanjšalo.
dodatni sklep o dedovanju – odstop dednega deleža – pravna narava odstopa – napotitev na pravdo
Izjava o odstopu dednega deleža predstavlja dvostranski pravni posel. Razveljavitev ali preklic izjave je mogoče po pravilih obligacijskega prava, torej sporazumno ali (ob izpolnjenih dodatnih pogojih) v ustreznem postopku. Če sporazuma ni, dedič pa tudi ne vloži tožbe (po napotitvi sodišča), zapuščinsko sodišče odloči upoštevajoč izjavo o odstopu dednega deleža.
OZ člen 312. ZIZ člen 38, 38/6, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 337, 337/3.
pobotni ugovor - ugovor prenehanja terjatve - stroški ugovornega postopka - (delno) neutemeljeno sprožen postopek
Ugovor pobota (procesni pobot) je omejen le na pravdni postopek in to zgolj na del, ki teče pred sodiščem prve stopnje. Iz določbe tretjega odstavka 337. člena ZPP, ki določa, da se ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, ne more uveljavljati v pritožbi, je zaključiti, da je ugovor pobota v pravdnem postopku časovno omejen le do konca glavne obravnave, zato ni več možen v postopku na drugi stopnji in tem manj v izvršilnem postopku, ki sledi pravdnemu.
Po oceni pritožbenega sodišča pa je v obravnavanem primeru pobotni ugovor dolžnika upoštevati kot ugovor prenehanja terjatve v smislu 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ.
vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe – prijava udeležbe – udeleženec postopka – izkaz pravnega nasledstva – pogoji za dopustitev udeležbe
Zmotno je pritožnikovo prepričanje, da zadostuje, da so podatki glede (pravnega nasledstva) Gradbenega podjetja „T.“ razvidni iz sodnega registra, v katerega lahko sodišče samo vpogleda (zaradi česar naj ga na dopolnitev ne bi bilo potrebno pozivati). Ker ni razvidno (niti se to ne zatrjuje), da naj bi šlo v razmerju med zemljiškoknjižnim lastnikom stanovanja (to je A) in Gradbenim podjetjem „T.“ za univerzalno pravno nasledstvo (ali celo eno in isto podjetje, ki se je zgolj statusno preoblikovalo), bi v poštev prišlo le pravno nasledstvo glede predmetnega stanovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074655
ZPP člen 185. ZPSPP člen 11.
ničnost najemne pogodbe – lastninska pravica na poslovnem prostoru – sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje svojo odločitev, da je najemna pogodba nična, utemeljuje na določbi 11. člena ZPSPP. Ta določa, da lahko občani oddajajo v najem poslovne stavbe oziroma poslovne prostore, če imajo na njih lahko lastninsko pravico. Iz navedene določbe ne izhaja, da bi najemodajalec moral biti lastnik poslovnega prostora. Navedeno je le, da mora obstajati možnost, da na poslovnem prostoru takšno pravico pridobi.
Besedna zveza „dokončna ureditev razmerja med strankama“ se nanaša le na sporno razmerje, ki izhaja iz dejanske in pravne podlage prvotnega tožbenega zahtevka, ne pa tudi na morebitna druga sporna razmerja med strankama.
ZSReg člen 33, 36, 36/1, 36/3. ZGD-1 člen 332, 332/3.
postopek prisilne poravnave - sprememba osnovnega kapitala - sprememba statuta - učinkovanje vpisa spremembe statuta
Skladno s prvim odstavkom 199. člena ZFPPIPP sklep upniškega odbora o spremembi osnovnega kapitala začne veljati z dnem, ko postane sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen. To pa ne velja za spremembo statuta. Po tretjem odstavku 332. člena ZGD-1 sprememba statuta začne veljati z vpisom v sodni register, torej z datumom izdaje sklepa registrskega sodišča o vpisu sprememb statuta.
V postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL morajo biti kot nasprotni udeleženci vedno navedeni vsi zemljiškoknjižni lastniki zemljišča, ki naj se določi kot pripadajoče, ter občina; vsi zemljiškoknjižni lastniki stavbe pa le, če predlog vloži občina ali zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, ki naj se določi kot pripadajoče.
uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist – nedobroverna posest – primerljivo zemljišče – javno dobro – metoda izračuna uporabnine
Pri presoji primernosti metode izračuna uporabnine je odločilno, da primerljivo zemljišče ni zemljišče, ki se oddaja v najem na trgu (ki se torej oddaja po t. i. tržni najemnini), ampak zemljišče, ki je javno dobro v upravljanju občine (torej s takim statusom, kot ga ima sporno zemljišče). Cene najemnin/uporabnin za zemljišča v upravljanju občin se ne oblikujejo prosto na trgu glede na ponudbo in povpraševanje, zato povprečna tržna najemnina ni primerna podlaga za določanje uporabnine v konkretnem primeru.
Inštitut izločitve dokazov je pravno sredstvo v primerih zlorabe policijskih pooblastil in kršitve ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v kazenskem postopku. V primeru, ko oseba podaja kazensko ovadbo zoper določeno osebo in pri tem predloži tudi dokaze, ki so kasneje uporabljeni v postopku zoper prijavitelja, policisti prijavitelja niso dolžni poučiti o pravicah, ki jih ima obdolženec (osumljenec). Predloženi dokazi se lahko uporabijo v postopku zoper prijavitelja. Ni namreč podan privilegij zoper samoobtožbo, saj prijavitelj še ni bil osumljenec niti ni sebe prijavil kot storilca kaznivega dejanja, sum zoper njega pa se je pojavil šele ob preiskavi kaznivega dejanja, ki ga je naznanil (podal) zoper določeno osebo.
nesreča pri delu - objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – delo na višini - oprostitev odgovornosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine
Opaženje preklade, pri čemer se je tožnik poškodoval, predstavlja nevarno dejavnost, saj je šlo za delo na višini in na nedograjeni opažni plošči, kar predstavlja okoliščino s povečano nevarnostjo za poškodbo delavcev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059995
ZPP člen 285, 318, 318/4. OZ člen 243. 243/1, 633, 633/1.
odškodnina – kršitev pogodbene obveznosti – sklepčnost tožbe – obravnava nasprotne tožbe v ločenem postopku – pripravljalna vloga v prvotni zadevi – materialno procesno vodstvo – ugovor nesklepčnosti nasprotne stranke – nepremoženjska škoda
Nasprotno tožbo je sodišče prve stopnje vpisalo kot novo tožbo in jo obravnava v ločenem (obravnavanem) postopku. Pripravljalna vloga, na katero se sklicuje pritožnica, je bila vložena v prvotni zadevi s strani takratne toženke, zato se na navedbe, vsebovane v tej vlogi, tožnica ne more sklicevati.
Ker je tožena stranka na pomanjkljivost in presplošno trditev tožeče opozorila z odgovorom na nasprotno tožbo, sodišče tožeči stranki tudi ni bilo dolžno nuditi posebnega materialno procesnega vodstva.
Zgolj na podlagi jezikovne razlage prvega odstavka 243. člena OZ ni mogoče v celoti izključiti možnosti povračila nepremoženjske škode, če ta nastane zaradi kršitve pogodbene obveznosti in se odraža v eni izmed pojavnih oblik, ki jih ureja OZ.
OZ člen 7, 7/2, 190, 190/1, 193, 425, 425/1, 425/3, 429, 426/1. ZPP člen 154, 154/1, 180, 180/3, 192.
neupravičena obogatitev - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - navedba pravne podlage - odstop namesto izpolnitve - odstop terjatve v izterjavo - prekoračitev tožbenega zahtevka - odločitev o podrednem zahtevku - skupno obravnavanje zahtevkov - sosporniki - stroški postopka
Sklep ima pravno naravo odstopa terjatve v izterjavo. Pri slednji obveznost dolžnika do upnika ugasne ali se zmanjša šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Vse dotlej je odstopnik zavezan plačati prevzemnikovo terjatev slednjemu. Glede na navedeno, da tožnikova prvotna obveznost po posojilni pogodbi ni prenehala in jo je bil kljub odstopu terjatve dolžan plačati, jo je drugo tožena upravičeno terjala v izvršilnem postopku.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugodilo primarnemu zahtevku, je podredni zahtevek (zoper drugo toženko) nepravilno zavrnilo, saj o njem sploh ne bi smelo odločiti.
V ZPP je predviden le vrstni red odločanja, ne pa tudi obravnavanja zahtevkov. V konkretnem primeru je bilo skupno obravnavanje obeh zahtevkov nujno prav zaradi ugotavljanja pasivne legitimacije.
Sodišče je storilo procesno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je ugodilo zahtevku zaradi vznemirjanja lastninske pravice, ki ni bil dovolj določen.