povrnitev pravdnih stroškov – obravnavanje stroškovnika na naroku za glavno obravnavo – odločanje o povrnitvi stroškov
O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja, zato pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje kršitev pravil postopka, ker stroškovnika drugo tožene stranke na naroku za glavno obravnavo ni obravnavalo.
ZGD-1 člen 501, 501/1, 501/3, 502. ZSReg člen 31, 34, 34/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 44, 44/2.
pogoji za vpis izključitve družbenika - družbena pogodba – predpisan postopek izključitve
Če postopka izključitve družbena pogodba ne določa, ne pomeni, da izključuje možnost izključitve družbenika iz družbe, pač pa le to, da se v takem primeru lahko doseže izključitev družbenika le v sodnem postopku s tožbo, izbris družbenika pa na podlagi pravnomočne sodbe o izključitvi.
Odvetnik mora predložiti pooblastilo, saj odločba v postopku brezplačne pravne pomoči za zastopanje ne zadošča.
Ker odvetnik iz objektivnih razlogov ni uspel pridobiti posebnega pooblastila ali odobritve stranke za opravljena pravdna dejanja, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe v nasprotju z ustavno pravico do pravnega sredstva in z načelom poštenega sojenja.
S smrtjo obdarjenke je odpadel nagib daritve, ki je imel pomen kavze in je s tem postal del pravne podlage darilne pogodbe. Kasneje odpadla pravna podlaga daritve ima za posledico prenehanje veljavnosti darilne pogodbe po samem zakonu.
Tožbeni zahtevek na vrnitev darila bi bil lahko utemeljen le, če bi tožnik trdil in izkazal, da mu je po sklenitvi darilne pogodbe zmanjkalo osnovnih sredstev za preživljanje in da teh sredstev tudi nima oseba, ki ga je (po zakonu) dolžna preživljati.
Sodišče je storilo procesno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je ugodilo zahtevku zaradi vznemirjanja lastninske pravice, ki ni bil dovolj določen.
začasna odredba o stikih - dodelitev otrok v vzgojo in varstvo
Pri izdaji začasne odredbe, ko se začasno odloča o stikih, je treba posebej v ugovornem postopku izvesti dokaze, na podlagi katerih bo mogoča ugotovitev, da je začasna odredba o ureditvi stikov nujno potrebna zaradi zavarovanja koristi in potreb otroka.
pomoč prava neuki stranki – zamuda naroka - ustne izjave zunaj naroka
V postopku v gospodarskih sporih stranke ne morejo dajati ustnih izjav zunaj naroka na zapisnik. Dolžnost sodišča opozarjati laično stranko katera pravdna dejanja lahko opravi, je tako vezana na delo sodišča na naroku.
izvajanje dokazov – dokaz z izvedencem – pripombe na izvedensko mnenje – odprava nasprotij in pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pristranskost sodnika – materialno procesno vodstvo – načelo ekonomičnosti – izločitev izvedenca – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo
Glede na to, da je tožeča stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, ki so podkrepljene z ugotovitvami izven pravde angažiranega izvedenca, bi moralo sodišče, da bi sploh lahko obravnavalo pripombe tožeče stranke, kljub njenemu nasprotovanju od izvedenca zahtevati pojasnila – dopolnitev mnenja.
Stranka mora dokaz predlagati, izvedba dokaza pa je v pristojnosti sodišča, ki vodi dokazovanje. Potem, ko se sodišče odloči, da bo izvedlo dokaz z izvedencem, ga mora izvesti tako, kot je določeno v členih 251 do 254 ZPP. Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben predlog strank.
OZ člen 54, 54/1, 80, 619, 637, 637/1, 633, 633/1.
podjemna pogodba - pooblaščenec za sklepanje poslov - ugovor nepravilne izpolnitve - jamčevalni ugovor - grajanje napak
Pravica zahtevati odpravo napake oziroma se z ugovorom upirati plačilu opravljenega dela je mogoča le ob predpostavki, da je naročnik izvajalca pravočasno obvestil, da ima delo napako in zahteval njeno odpravo. Za sklepčnost ugovora nepravilne izpolnitve bi tožena stranka tako morala med drugim navesti, kdaj je poročilo tožeče stranke prejela in ga pregledala, kar bi omogočilo preizkus, ali je zatrjevane napake pravočasno grajala in zahtevala njihovo odpravo.
plačilo sodne takse – rok za plačilo – domneva o umiku tožbe – osebna vročitev sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Tožniku ni bil pravilno vročen pravnomočen sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks, zato rok za plačilo sodne takse še ni začel teči in je odločitev sodišča o umiku tožbe zaradi neplačila sodne takse preuranjena.
pomoč prava neuki stranki - sklepčnost tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Tudi če gre za prava neuko stranko, sodišče ni dolžno samo iz listin ugotavljati, na kaj se naj bi tožbeni zahtevek nanašal. Dolžno jo je le opozoriti, da mora navesti dejstva, na katera opira svoj tožbeni zahtevek.
Če tožnik ne navede dejstev, na katera opira tožbeni zahtevek, gre za nepopolno in ne nesklepčno tožbo.
zastaranje odškodninske terjatve – škoda povzročena z objavo v medijih – začetek teka zastaralnega roka – protipravno ravnanje – kriva ovadba
Škoda je tožnici nastala, ko je bil objavljen posnetek na X, in sicer 23.1.2007. Takrat so se lahko začele njene psihične bolečine in to je odločilen trenutek za začetek teka zastaralnega roka.
Za protipravno velja zgolj ovadba, če je ovaditelj v trenutku naznanitve kaznivega dejanja vedel, da to dejanje ni bilo storjeno. Šele takšna naznanitev predstavlja nedopusten poseg v pravice osebnosti, ki lahko pogojuje razžalitev dobrega imena in časti in posledično škodo.
pokopališka in pogrebna dejavnost – najemna pogodba za grob – dolžnost sklenitve najemne pogodbe – izvajalec javne službe – kontrahirna dolžnost
Izvajalec javne službe (tu tožeča stranka) mora skleniti najemno pogodbo za grobove, ki jih uporabniki (tu tožena stranka) uporabljajo brez pogodbe, v roku 5-ih let od uveljavitve Odloka; po prejemu poziva s strani izvajalca javne službe je najemnik dolžan skleniti najemno pogodbo v roku enega meseca, ker mu v nasprotnem primeru najemno razmerje oziroma pravica do sklenitve najemnega razmerja preneha.
Utemeljenost tožnikovega zahtevka je odvisna od ugotovitve, ali bi zdravstveno osebje ob premestitvi tožnika iz bolnišnice v G. in tekom nadaljnjega zdravljenja moralo posumiti na dodatne poškodbe in opraviti dodatne preiskave, da bi se zlom prvega ledvenega vretenca pravočasno odkril in zdravil.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059988
ZASP člen 146, 146/1, 147, 147-1, 149, 149/1, 149/1-3, 151, 151/3, 156, 176. ZPP člen 324. ZOdvT tarifna številka 3100.
plačilo nadomestila za javno priobčitev neodrskih glasbenih del – repertoar varovanih del – obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male pravice – odpoved materialni avtorski pravici – dokazno breme – uporaba tarife – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka (kolektivna organizacija) je na podlagi samega zakona upravičena upravljati z malimi avtorskimi pravicami in to tudi brez pogodbe z avtorjem.
V repertoar varovanih del sodijo vsa že objavljena neodrska glasbena dela domačih in tujih avtorjev.
Dokazno breme, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, je na toženi stranki (uporabniku).
Za preizkus stroškovne odločitve ni potrebno, da so posamezne postavke navedene v obrazložitvi odločitve, temveč zadošča, da pritožbeno sodišče (in stranke) lahko izpodbijano stroškovno odločitev preizkusi(jo) na podlagi podatkov, ki so v spisu – t.j. stroškovnika
OZ člen 7, 7/2, 190, 190/1, 193, 425, 425/1, 425/3, 429, 426/1. ZPP člen 154, 154/1, 180, 180/3, 192.
neupravičena obogatitev - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - navedba pravne podlage - odstop namesto izpolnitve - odstop terjatve v izterjavo - prekoračitev tožbenega zahtevka - odločitev o podrednem zahtevku - skupno obravnavanje zahtevkov - sosporniki - stroški postopka
Sklep ima pravno naravo odstopa terjatve v izterjavo. Pri slednji obveznost dolžnika do upnika ugasne ali se zmanjša šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Vse dotlej je odstopnik zavezan plačati prevzemnikovo terjatev slednjemu. Glede na navedeno, da tožnikova prvotna obveznost po posojilni pogodbi ni prenehala in jo je bil kljub odstopu terjatve dolžan plačati, jo je drugo tožena upravičeno terjala v izvršilnem postopku.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugodilo primarnemu zahtevku, je podredni zahtevek (zoper drugo toženko) nepravilno zavrnilo, saj o njem sploh ne bi smelo odločiti.
V ZPP je predviden le vrstni red odločanja, ne pa tudi obravnavanja zahtevkov. V konkretnem primeru je bilo skupno obravnavanje obeh zahtevkov nujno prav zaradi ugotavljanja pasivne legitimacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074652
SPZ člen 42. OZ člen 6, 6/2. ZPSPP člen 31. ZPP člen 154, 154/2, 157, 213.
sklenitev pogodbe za odkup nepremičnin – pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe – publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo – vpliv obstoja najemnega razmerja – posredna posest – skrbnost dobrega strokovnjaka – stroški – delna pripoznava tožbenega zahtevka – povod za tožbo
Pridobitelj pridobi lastninsko pravico na nepremičnini s sodno odločbo v trenutku, ko odločba postane pravnomočna – ne glede na trenutek vpisa v zemljiško knjigo, vknjižba lastninske pravice pa ima v tem primeru le publicitetni (deklaratoren) pomen. To pomeni, da je s pravnomočnostjo delne sodbe na podlagi pripoznave tožnica postala lastnica navedenih nepremičnin in je tega dne pridobila tudi posredno posest navedenih nepremičnin, katere ima v neposredni posesti najemnik. Najem namreč ne preneha, če pridobi kdo drug z nakupom ali kako drugače od najemodajalca lastninsko pravico ali pravico uporabe na poslovni stavbi oziroma na poslovnem prostoru. V takem primeru stopi pridobitelj v pravice in obveznosti .
Zgolj (delna) pripoznava tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo tožene stranke ne opravičuje do povrnitve stroškov, ki jih je imela s pripoznanim delom zahtevka; izpolnjevati mora namreč še nadaljnji, kumulativno predpisani pogoj – da ni dala povoda za tožbo.
povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – compensatio lucri cum damno
Kot samostojna kulturna delavka tožnica vtožuje izpadli zaslužek in izgubljeni dobiček. V primeru, da dokaže, da bi v času bolniške prejela zneske od rednih poslovnih strank, ji gre odškodnina za izgubljeni zaslužek. Pred tem pa bo tudi treba ugotoviti, ali je bila socialno zavarovana in ali je v času bolniške prejemala dohodke in nadomestila bolniškega staleža (compensatio lucri cum damno).
vrednost spornega predmeta – pritožba zoper končno odločbo – izpolnitev tožbenega zahtevka – pravočasnost umika tožbe – plačilo stroškov postopka
Odločitev o določitvi vrednosti spornega predmeta se lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo, ki jo v obravnavanem primeru predstavlja sklep o ustavitvi in stroških postopka.
Tožeča stranka do vpogleda v zemljiško knjigo, ki ga je opravila zaradi priprav na glavno obravnavo, ni mogla vedeti, da je njen tožbeni zahtevek izpolnjen, zato ji, kljub temu da je od s tožbenim zahtevkom zahtevanega vpisa v zemljiško knjigo do umika tožbe minilo štiri mesece, ni mogoče očitati, da tožbe ni umaknila takoj, ko je bil zahtevek izpolnjen.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - premoženjsko stanje predlagatelja - likvidnostno stanje - zmožnost plačila sodnih taks - odložitev plačila sodne takse
Dolžnik je glede na vrednost svojega premoženja sicer zmožen plačati sodno takso v višini 12,00 EUR, vendar pa po presoji pritožbenega sodišča v posledici blokade obeh odprtih transakcijskih računov, ki je izkazana v evidencah AJPES tudi na dan odločanja pritožbenega sodišča, dolžnik sodne takse ni zmožen poravnati takoj.