Inštitut izločitve dokazov je pravno sredstvo v primerih zlorabe policijskih pooblastil in kršitve ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v kazenskem postopku. V primeru, ko oseba podaja kazensko ovadbo zoper določeno osebo in pri tem predloži tudi dokaze, ki so kasneje uporabljeni v postopku zoper prijavitelja, policisti prijavitelja niso dolžni poučiti o pravicah, ki jih ima obdolženec (osumljenec). Predloženi dokazi se lahko uporabijo v postopku zoper prijavitelja. Ni namreč podan privilegij zoper samoobtožbo, saj prijavitelj še ni bil osumljenec niti ni sebe prijavil kot storilca kaznivega dejanja, sum zoper njega pa se je pojavil šele ob preiskavi kaznivega dejanja, ki ga je naznanil (podal) zoper določeno osebo.
ZGD-1 člen 91, 106, 106/1, 107, 107/3, 117, 117/2. ZSReg člen 17, 17/1, 17/2, 31, 31/1, 31/2.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odpoved družbene pogodbe - odrek vodenju poslov
Določba 106. člena ZGD-1 je kogentna in družbenik ne more pogodbe odpovedati drugače, kot le ob koncu poslovnega leta. Poslovno leto pa je lahko različno od koledarskega. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo zakonskega dneva, s katerim je pogodba odpovedana po prvem odstavku 106. člena ZGD-1, pač pa je nekritično sledilo predlogu „izstopajoče“ družbenice D. S. za njen izbris iz sodnega registra.
Družbenik, ki se odreka vodenju poslov, mora o tem obvestiti preostale družbenike. Le tako njegova odpoved vodenju poslov proti družbi sploh lahko učinkuje.
zastaranje odškodninske terjatve – škoda povzročena z objavo v medijih – začetek teka zastaralnega roka – protipravno ravnanje – kriva ovadba
Škoda je tožnici nastala, ko je bil objavljen posnetek na X, in sicer 23.1.2007. Takrat so se lahko začele njene psihične bolečine in to je odločilen trenutek za začetek teka zastaralnega roka.
Za protipravno velja zgolj ovadba, če je ovaditelj v trenutku naznanitve kaznivega dejanja vedel, da to dejanje ni bilo storjeno. Šele takšna naznanitev predstavlja nedopusten poseg v pravice osebnosti, ki lahko pogojuje razžalitev dobrega imena in časti in posledično škodo.
V postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL morajo biti kot nasprotni udeleženci vedno navedeni vsi zemljiškoknjižni lastniki zemljišča, ki naj se določi kot pripadajoče, ter občina; vsi zemljiškoknjižni lastniki stavbe pa le, če predlog vloži občina ali zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, ki naj se določi kot pripadajoče.
vrednost spornega predmeta – pritožba zoper končno odločbo – izpolnitev tožbenega zahtevka – pravočasnost umika tožbe – plačilo stroškov postopka
Odločitev o določitvi vrednosti spornega predmeta se lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo, ki jo v obravnavanem primeru predstavlja sklep o ustavitvi in stroških postopka.
Tožeča stranka do vpogleda v zemljiško knjigo, ki ga je opravila zaradi priprav na glavno obravnavo, ni mogla vedeti, da je njen tožbeni zahtevek izpolnjen, zato ji, kljub temu da je od s tožbenim zahtevkom zahtevanega vpisa v zemljiško knjigo do umika tožbe minilo štiri mesece, ni mogoče očitati, da tožbe ni umaknila takoj, ko je bil zahtevek izpolnjen.
notarski zapis - izvršilni naslov - trditveno in dokazno breme v zvezi s spremenjeno terjatvijo po izvršilnem naslovu - valutna klavzula - primernost izvršilnega naslova - zapadlost terjatve
Če upnik izterjuje terjatev, ki je po valuti ali višini drugačna od navedene v izvršilnem naslovu, je njegova dolžnost v predlogu za izvršbo terjatev natančno opredeliti, tako da lahko sodišče preizkusi skladnost predloga z izvršilnim naslovom. Ob pomanjkljivem predlogu za izvršbo, predvsem v zvezi z valutno klavzulo v izvršilnem naslovu, breme trditev in dokazovanja neutemeljenosti izterjave terjatve v višini po predlogu, kljub drugemu odstavku 53. člena ZIZ, ob vložitvi ugovora še ni moglo biti na strani dolžnika.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - premoženjsko stanje predlagatelja - likvidnostno stanje - zmožnost plačila sodnih taks - odložitev plačila sodne takse
Dolžnik je glede na vrednost svojega premoženja sicer zmožen plačati sodno takso v višini 12,00 EUR, vendar pa po presoji pritožbenega sodišča v posledici blokade obeh odprtih transakcijskih računov, ki je izkazana v evidencah AJPES tudi na dan odločanja pritožbenega sodišča, dolžnik sodne takse ni zmožen poravnati takoj.
povračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – dokazilo o sklenjenem pravnem poslu – dokazovanje
Namen ZVVJTO-C je bil razširiti podlago za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj in pogodbene vrednosti, saj se je izkazalo, da marsikateri subjekt ne more predložiti pogodbe kot podlage za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj.
Četudi pogodba o graditvi ni bila sklenjena preliminarno, je do pravnoposlovnega odnosa zagotovo prišlo ob prevzemu zgrajenega omrežja v uporabo, saj nasprotna udeleženka izgradnje in uporabe telekomunikacijskega omrežja ne zanika.
vlaganje v tujo nepremičnino – solastninska pravica – nova stvar – obligacijski zahtevek – neupravičena obogatitev – skupno premoženje
Glede na obseg vlaganj tožnice in prvotoženca v hišo v lasti toženih strank v trajanju njune življenjske skupnosti, tožnici na hiši ne pripada solastninska pravica, ker z vlaganji ni bila ustvarjena nova stvar. Tožnica tudi ni dokazala, da bi obstajal dogovor, da bo tožnica na podlagi skupne gradnje s prvotožencem pridobila solastninsko pravico na hiši. Tožnica je upravičena le do plačila terjatev do prvotoženca iz naslova skupnega premoženja, do drugotoženca pa na podlagi neupravičene obogatitve.
Dela sorodnikov prvotoženca pri adaptaciji podstrešja, ki predstavlja njegovo posebno premoženje, ni moč šteti kot delo, s katerim se je povečevala vrednost skupnega premoženja.
OZ člen 7, 7/2, 190, 190/1, 193, 425, 425/1, 425/3, 429, 426/1. ZPP člen 154, 154/1, 180, 180/3, 192.
neupravičena obogatitev - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - navedba pravne podlage - odstop namesto izpolnitve - odstop terjatve v izterjavo - prekoračitev tožbenega zahtevka - odločitev o podrednem zahtevku - skupno obravnavanje zahtevkov - sosporniki - stroški postopka
Sklep ima pravno naravo odstopa terjatve v izterjavo. Pri slednji obveznost dolžnika do upnika ugasne ali se zmanjša šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Vse dotlej je odstopnik zavezan plačati prevzemnikovo terjatev slednjemu. Glede na navedeno, da tožnikova prvotna obveznost po posojilni pogodbi ni prenehala in jo je bil kljub odstopu terjatve dolžan plačati, jo je drugo tožena upravičeno terjala v izvršilnem postopku.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugodilo primarnemu zahtevku, je podredni zahtevek (zoper drugo toženko) nepravilno zavrnilo, saj o njem sploh ne bi smelo odločiti.
V ZPP je predviden le vrstni red odločanja, ne pa tudi obravnavanja zahtevkov. V konkretnem primeru je bilo skupno obravnavanje obeh zahtevkov nujno prav zaradi ugotavljanja pasivne legitimacije.
neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršilni naslov - ničnost notarskega zapisa - ugovor zoper sklep o izvršbi
Izvršilno sodišče ne more presojati domnevne ničnosti dogovora o ureditvi medsebojnih razmerij, ki naj bi bil podlaga kasnejšemu (zatrjevano ničnemu) notarskemu zapisu kreditne pogodbe in sporazumu o zavarovanju denarne terjatve ter ustanovitvi skupne hipoteke, ki predstavlja izvršilni naslov. Neposredno izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov, za katerega velja, da je sodišče nanj vezano, zato je mogoče samo v pravdnem postopku izpodbijati vsebinsko pomanjkljivost notarskega zapisa ali uveljavljati morebitne napake volje strank.
640. člen OZ ne ureja izračuna absolutnega zneska znižanja plačila, temveč le izračun deleža (odstotka), po katerem se plačilo zniža. Znesek, za katerega se plačilo zniža, pa se izračuna tako, da se višina, ki predstavlja vrednost stanovanja, pomnoži z deležem (odstotkom) sorazmernega znižanja plačila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079025
ZPP člen 214. OZ člen 243.
finančni leasing – odstop od pogodbe – obseg odškodnine – ukrepi za zmanjšanje škode – trditveno in dokazno breme o prenizko doseženi kupnini za prodano vozilo
Trditveno in dokazno breme, da tožnica kot oškodovanka ni storila vseh razumnih ukrepov, da bi zmanjšala višino škode, je na tožencu. V zvezi s tem je toženec ugovarjal le, da je iztržek od prodaje vozila prenizek in ne predstavlja tržne vrednosti za tovrstno vozilo, v tem okviru pa je treba obravnavati tudi toženčev ugovor, da so previsoko obračunani stroški odvzema vozila. S takšnimi pavšalnimi navedbami pa toženec ni podal zadostnih trditev o okoliščinah, na podlagi katerih bi lahko sodišče prve stopnje presojalo, ali je tožnica storila vse razumne ukrepe, da bi zmanjšala škodo.
Ker ugotovitve o obstoju zavarovalnega kritja sodijo v podlago zahtevka, bi se morala vmesna sodba izreči o toženkinem ugovoru, da povrnitev uveljavljanih stroškov s pogodbo ni bila dogovorjena.
nesreča pri delu - objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – delo na višini - oprostitev odgovornosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine
Opaženje preklade, pri čemer se je tožnik poškodoval, predstavlja nevarno dejavnost, saj je šlo za delo na višini in na nedograjeni opažni plošči, kar predstavlja okoliščino s povečano nevarnostjo za poškodbo delavcev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059995
ZPP člen 285, 318, 318/4. OZ člen 243. 243/1, 633, 633/1.
odškodnina – kršitev pogodbene obveznosti – sklepčnost tožbe – obravnava nasprotne tožbe v ločenem postopku – pripravljalna vloga v prvotni zadevi – materialno procesno vodstvo – ugovor nesklepčnosti nasprotne stranke – nepremoženjska škoda
Nasprotno tožbo je sodišče prve stopnje vpisalo kot novo tožbo in jo obravnava v ločenem (obravnavanem) postopku. Pripravljalna vloga, na katero se sklicuje pritožnica, je bila vložena v prvotni zadevi s strani takratne toženke, zato se na navedbe, vsebovane v tej vlogi, tožnica ne more sklicevati.
Ker je tožena stranka na pomanjkljivost in presplošno trditev tožeče opozorila z odgovorom na nasprotno tožbo, sodišče tožeči stranki tudi ni bilo dolžno nuditi posebnega materialno procesnega vodstva.
Zgolj na podlagi jezikovne razlage prvega odstavka 243. člena OZ ni mogoče v celoti izključiti možnosti povračila nepremoženjske škode, če ta nastane zaradi kršitve pogodbene obveznosti in se odraža v eni izmed pojavnih oblik, ki jih ureja OZ.
vznemirjanje lastninske pravice – služnost poti – prenehanje služnosti – omejitev služnosti – odločanje v mejah tožbenega zahtevka – prenehanje služnosti na podlagi odločbe – nekoristnost služnosti – bistveno spremenjene okoliščine – opis prostorskih meja stvarne služnosti
Sodišče prve stopnje ni prekoračilo tožbenega zahtevka, ko je namesto zahtevane ukinitve služnosti to zgolj omejilo.
Kadar je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, je treba v izreku sodbe natančno opisati prostorske meje stvarne služnosti.
mandatna pogodba – poročilo mandatarja o stanju poslov – obračunavanje storitev mandatarja
4. člen Pogodbe v skladu z načelom dispozitivnosti nadomešča 772. člen OZ. Udeleženci obligacijskih razmerij lahko namreč uredijo svoje obligacijsko razmerje drugače, kot je določeno v OZ, če iz posamezne določbe tega zakonika ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.
pokopališka in pogrebna dejavnost – najemna pogodba za grob – dolžnost sklenitve najemne pogodbe – izvajalec javne službe – kontrahirna dolžnost
Izvajalec javne službe (tu tožeča stranka) mora skleniti najemno pogodbo za grobove, ki jih uporabniki (tu tožena stranka) uporabljajo brez pogodbe, v roku 5-ih let od uveljavitve Odloka; po prejemu poziva s strani izvajalca javne službe je najemnik dolžan skleniti najemno pogodbo v roku enega meseca, ker mu v nasprotnem primeru najemno razmerje oziroma pravica do sklenitve najemnega razmerja preneha.
Utemeljenost tožnikovega zahtevka je odvisna od ugotovitve, ali bi zdravstveno osebje ob premestitvi tožnika iz bolnišnice v G. in tekom nadaljnjega zdravljenja moralo posumiti na dodatne poškodbe in opraviti dodatne preiskave, da bi se zlom prvega ledvenega vretenca pravočasno odkril in zdravil.