Tožena stranka je tožnika odjavila iz delovnega razmerja. Tožnik bi moral skladno s 3. odstavkom 204. člena ZDR v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je bil s tem seznanjen, vložiti tožbo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma drugega načina prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Ker tega ni storil, mu je z dnem odjave prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Zaradi tega je brezpredmetna njegova kasneje podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj pogodba o zaposlitvi na dan podaje izredne odpovedi ni več veljala. Tožnik iz tega razloga tudi ni upravičen do pravic iz delovnega razmerja za obdobje po datumu odjave.
Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje pri tožniku ni prišlo do objektivnega zmanjšanja delovne zmožnosti za 50 % ali več. Tožnik je še zmožen za delo na delovnem mestu razvoz kruha in peciva po določenem terenu s polnim delovnim časom in z omejitvami, kot sta jih določili že invalidski komisiji v predsodnem postopku. Pri tožniku gre tako za stanje po tretji alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 in torej za III. kategorijo invalidnosti. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Intervenient ni samostojna stranka postopka, ne zahteva pravnega varstva zase, ampak za glavno stranko in je le pomočnik glavne stranke. Stranski intervenient zato ne more opravljati dejanj, s katerimi stranka razpolaga s tožbenim zahtevkom niti dejanj, s katerimi stranka razpolaga s procesnimi pooblastili, zato stranski intervenient v tej pravdi ne more preprečiti izdaje zamudne sodbe.
izvršilni stroški - stroški, potrebni za izvršbo – stroški odgovora na ugovor
Odgovor na ugovor je bil potreben oziroma so bili potrebni stroški, ki so upniku z odgovorom nastali. Dolžnika sta namreč ugovarjala (tudi) izpolnitev obveznosti (plačilo) in v zvezi s tem predlagala zaslišanje. Da se bo sodišče kasneje postavilo na stališče, ki je sicer materialno pravno pravilno – da je ugovor neobrazložen, ker dolžnika v tem delu nista zmogla trditvenega bremena glede konkretnih dejstev, predlagani dokaz pa je v informativne namene –, upnik glede na dopis sodišča razumno ni mogel predvideti.
Stroški iz petega odstavka 38. člena ZIZ so vsi tisti stroški, ki so v realni zvezi s ciljem izvršilnega postopka, to pa je poplačilo upnika za terjatev iz izvršilnega naslova.
Verjeten obstoj terjatve v sporih zaradi motenja posesti je izkazan, če tožnik oz. predlagatelj začasne odredbe verjetno izkaže, da je upravičen do posestnega varstva določene vsebine.
S predlagano začasno odredbo tožnik ni zahteval lastnega električnega priključka, temveč zgolj takšno ravnanje oz. opustitve toženk, ki bi zagotovile dobavo električne energije v njegovo stanovanje v zgornji etaži hiše na enak način, kot je potekala, preden je prišlo do odklopa s strani dobavitelja električne energije. Presojati je zato potrebno vsa ravnanja oz. opustitve toženk skupaj kot celoto, ne vsako posebej.
Zoper vsako dejansko ugotovitev je mogoče navajati pomisleke in jih razgrajevati do najmanjših podrobnosti, a to še ne pomeni, da mora sodba (predvideti in) odgovoriti na vsakega od teh možnih pomislekov, niti da neupoštevanje vsakega takega pomisleka zahteva ponovno dokazno oceno.
Še posebej v primerih, ko pravdni stranki o obstoju ključnega dejstva zastopata nasprotni tezi in sta vir neposrednih dokazov le izpovedbi pravdnih strank, prav od zaključka o dokazanosti tega dejstva pa je odvisen izid pravde, mora biti dokazna ocena razčlenjena in mora vključevati ne le izpovedbi pravdnih strank, ampak tudi oceno celote procesnega dogajanja.
Ker tožnik ni verjetno izkazal, da tožena stranka iz kupoprodajne pogodbe do njega nima več nobene terjatve in posledično tudi ne verjetnosti terjatve na izročitev menice, izkaz verjetnosti terjatve pa je po prvem odstavku 272. člena ZIZ ena od predpostavk, ki mora biti izpolnjena za izdajo začasne odredbe, je njegov predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – zavarovanje denarne terjatve – nedopusten vpliv na izvršilni postopek – zadržanje kupnine na računu sodišča – prepoved razpolaganja s kupnino
Pravdno sodišče z izdajo začasne odredbe ne more vplivati na tek izvršilnega postopka, ki že teče pred izvršilnim sodiščem. Na tek izvršilnega postopka je mogoče vplivati samo s sredstvi, ki jih omogoča ZIZ, kamor pa začasna odredba, izdana v pravdnem postopku ne sodi.
zdravljenje brez privolitve – prisilna hospitalizacija
Pritožbeno sodišče glede prošnje udeleženke za ponovno obravnavo in drugačno obliko obravnave v pritožbi opozarja, da jo je že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu opozorilo na upravičenja po 69. členu ZDZdr, to je da se zadržana oseba lahko premesti v varovani oddelek ali odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom, če so izpolnjeni pogoji po ZDZdr, ne glede na sodno odločitev.
Po pravni teoriji, podobno je v sodni praksi, domneve nevarnosti ni mogoče ovreči. Nevarnost se po zakonu domneva in to na absoluten način, brez pravice dolžnika, da izpodbije domnevo z dokazom o nasprotnem. Domneva je neizpodbojna, absolutna (iuris et de iure). Zakonsko domnevo narekuje pravna narava in posamezne značilnosti menice kot vrednostnega papirja (ki so izražene v načelih menične pisnosti ali formalnosti, menične inkorporacije, fiksne menične obveznosti, menične strogosti, samostojne obveznosti) in dejstvo, da dolžnik plačilu takšne obveznosti ugovarja.
Izkušnje so pokazale, da že same te okoliščine začetnega značaja v zadostni meri alarmirajo nevarnost pred potencialno, skoraj neizogibno nevarnostjo, ki jo prinašajo, pa bi bilo neprimerno zahtevati od upnika, da poleg njihovega obstoja dokazuje tudi to, da je nevarnost v njegovi konkretni zadevi zares prisotna. Dolžnik mora že ob izdaji menice upniku računati z olajšanim dokazovanjem za upnika pri pridobitvi predhodne odredbe.
nepravočasnost pritožbe – vloga na nepristojnem sodišču
Pritožba je prepozna, saj je pravni pouk izpodbijanega sklepa povsem jasen (da je treba pritožbo vložiti pri sodišču prve stopnje, ki je izdalo izpodbijani sklep), zato vložitve pritožbe pri nepristojnemu sodišču ni mogoče pripisati tožnikovi nevednosti ali očitni pomoti.
Merilo za presojo, ali je določen vzrok pričakovan oziroma, ali je bilo določen dogodek mogoče preprečiti in odvrniti, je ustrezna skrbnost prevoznika, glede na vse okoliščine primera. To je pravni standard, ki ga sodišče napolni v vsakem primeru posebej. Prevoznik je lahko oproščen odgovornosti za dogodek, ki ga s skrajno, glede na okoliščine potrebno in pokazano skrbnostjo in z vsemi razumnimi in stroki primernimi ukrepi, ni mogel odvrniti niti preprečiti njegovih škodljivih posledic. Kakšna skrbnost je potrebna za izognitev tatvinam, je odvisno od verjetnosti, da bo do tatvine prišlo.
zaupanje otrok v varstvo in vzgojo – razpad zunajzakonske skupnosti – skupno gospodinjstvo – določitev stikov – preživnina – otroški dodatek
Odločitev o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo je potrebna, če starša ne bosta več živela skupaj.
V finančnem stanju, kakršno je v obravnavani zadevi, je otroški dodatek korektiv slabega premoženjskega stanja in ga je zato treba upoštevati pri odmeri preživnine.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071673
SPZ člen 99, 217, 218, 219. ZIZ člen 212. OZ člen 269.
stvarna služnost - služnost hoje in vožnje - tožba na ugotovitev služnosti - nastanek služnosti - originarna pridobitev stvarne pravice - priposestvovanje služnosti - izvrševanje služnosti - načelo najmanjše obremenitve - varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – obrazloženost odločbe - sodni penali
Vsebino služnosti določa način njenega izvrševanja. Ta pa ni odvisen zgolj od sredstev, s katerimi se je izvrševala, ter od trase poti, ki se je uporabljala, temveč tudi od potreb gospodujočega zemljišča. Če so se te po poteku priposestvovalne dobe bistveno spremenile tako, da vplivajo na način izvrševanja služnosti, je mogoče nuditi sodno varstvo zgolj za takšno vsebino služnosti, kakršna je bila priposestvovana. Načelo restrikcije namreč lastniku gospodujoče stvari nalaga izvrševanje služnosti na način, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino. Eno izmed pravil, ki se je oblikovalo v teoriji in sodni praksi in pojasnjuje načelo najmanjše obremenitve, pa je tudi tisto, ki določa, da nove potrebe gospodujočega zemljišča nimajo za posledico razširitve služnosti.
Navedba sredstva izvršbe ni nujna sestavina predloga za začasno dodelitev otrok in začasno ureditev stikov. Takšna razlaga (argument teleološke redukcije) pa ne velja glede predloga za začasno ureditev preživninskih razmerij.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 53, 53/2. ZPP člen 7, 7/1, 80, 212.
procesna legitimacija - sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe - sprememba osebe - obstoj procesnih predpostavk - razpravno načelo - izvršilni naslov - sporazum o zavarovanju terjatve - opredelitev terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme
Materialnopravno nepravilno je izhodišče, da sprememba pravnoorganizacijske oblike povzroči prenehanje družbe in nastanek nove, torej da gre pri spremembi pravnoorganizacijske oblike za spremembo osebe. Sprememba pravnoorganizacijske oblike (formalno statusno preoblikovanje) pomeni, da gospodarska družba, ki se preoblikuje, po izvedenem postopku preoblikovanja obstaja v pravnoorganizacijski obliki, ki ni enaka pravnoorganizacijski obliki, v kateri je obstajala pred tem, spremembe pa niso usmerjene v premoženjsko (materialno) strukturo.
Zgolj uveljavljanje, da upnik ni predložil vseh dodatkov h kreditni pogodbi in ni izkazal, kaj je bilo med strankama dejansko dogovorjeno, je pravno neupoštevno, saj je trditveno in dokazno breme, da bi z dodatkom k pogodbi stranki določili novo terjatev oziroma da bi se spremenila glavnica ali obresti in da bi s tem prenehal oziroma bil spremenjen prvotni izvršilni naslov, na strani dolžnika.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079038
ZMZPP člen 64, 67 ZPP člen 18, 18/3, 44, 44/3, 262, 262/1, 286b, 286b/1, 287, 287/2, 328, 328/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 343/4, 365. ZZZDR člen 59, 59/2.
ugotovitev obsega skupnega premoženja – poslovni delež v gospodarski družbi – nepremičnina – delež na skupnem premoženju – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve – popravni sklep – skupno premoženje v tujini – zavrženje tožbe – pristojnost slovenskega sodišča – sklepčnost
V skupno premoženje zakoncev lahko spada le poslovni delež v gospodarski družbi, sama družba kot samostojen pravni subjekt in premoženje gospodarske družbe pa ne predstavljata skupnega premoženja zakoncev.
Ločeno obravnavanje posameznih delov skupnega premoženja bi lahko imelo zaradi morebitnega različnega prispevka k pridobitvi posameznega dela skupnega premoženja za posledico različne deleže pravdnih strank na posameznih stvareh skupnega premoženja, kar bi bilo materialnopravno napačno, saj se deležev zakoncev ne ugotavlja na posameznih delih, temveč na celotnem skupnem premoženju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0063551
ZPP člen 182, 182/3. ZGD-1 člen 498, 498/1, 499, 499/1. ZFPPIPP člen 14.
posojilo družbi namesto lastnega kapitala – vračilo posojila – gospodarska kriza podjetja – izvedenec finančno ekonomske stroke – eventualna kumulacija – sprememba tožbe
Ker sta bila že uvodoma s tožbo postavljena dva tožbena predloga – izpodbojni, podrejeno pa dajatveni (t. i. eventualna kumulacija) – za katera je tožeča stranka ponudila tudi ustrezno trditveno in dokazno podlago, o spremembi istovetnosti ne moremo govoriti.
Ali je tožena stranka (družbenik) dala tožnici posojila v času, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lasten kapital, je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo s pomočjo meril, ki kažejo na gospodarsko krizo podjetja – to so merila, ki jih v svojem 14. členu določa ZFPPIPP.