Tožnik je zahtevo za priznanje nadomestila za telesno okvaro podal šele marca 2008, zato je toženec utemeljeno odločil, da se mu invalidnina za telesno okvaro izplačuje šest mesecev za nazaj od vložitve zahteve. Tožbeni zahtevek na priznanje oziroma izplačilo invalidnine vse od leta 1991 dalje, je neutemeljen, čeprav mu je bilo že takrat z odločbo zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev priznano nadomestilo za telesno okvaro.
Priznanje, ki je izključno v obdolženčevi domeni, dokazanosti posameznega kaznivega dejanja ne določa, temveč ga zgolj olajšuje in tako tedaj, ko ni dano, še ne more pomeniti, da kaznivo dejanje obdolžencu ne bi bilo dokazano.
dopolnitev tožbe – pristojnost za odločanje o izločitvi sodnika
Procesno dejstvo, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev, ni resnično. Sodišče namreč ugotavlja, da tožnica tožbe ni dopolnila (z navedbo dejanske podlage), iz pravdnega spisa pa izhaja nasprotno, da je to storila priporočeno po pošti 26.4.2013.
Vsebinsko je razvidno, da tožnica uveljavlja izločitveni razlog. Za odločanje o takšnem predlogu pa ni pristojno pritožbeno sodišče, marveč predsednik sodišča prve stopnje.
izvršilni stroški - stroški, potrebni za izvršbo – stroški odgovora na ugovor
Odgovor na ugovor je bil potreben oziroma so bili potrebni stroški, ki so upniku z odgovorom nastali. Dolžnika sta namreč ugovarjala (tudi) izpolnitev obveznosti (plačilo) in v zvezi s tem predlagala zaslišanje. Da se bo sodišče kasneje postavilo na stališče, ki je sicer materialno pravno pravilno – da je ugovor neobrazložen, ker dolžnika v tem delu nista zmogla trditvenega bremena glede konkretnih dejstev, predlagani dokaz pa je v informativne namene –, upnik glede na dopis sodišča razumno ni mogel predvideti.
Stroški iz petega odstavka 38. člena ZIZ so vsi tisti stroški, ki so v realni zvezi s ciljem izvršilnega postopka, to pa je poplačilo upnika za terjatev iz izvršilnega naslova.
Tožena stranka je tožnika odjavila iz delovnega razmerja. Tožnik bi moral skladno s 3. odstavkom 204. člena ZDR v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je bil s tem seznanjen, vložiti tožbo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma drugega načina prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Ker tega ni storil, mu je z dnem odjave prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Zaradi tega je brezpredmetna njegova kasneje podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj pogodba o zaposlitvi na dan podaje izredne odpovedi ni več veljala. Tožnik iz tega razloga tudi ni upravičen do pravic iz delovnega razmerja za obdobje po datumu odjave.
Ker tožnik ni verjetno izkazal, da tožena stranka iz kupoprodajne pogodbe do njega nima več nobene terjatve in posledično tudi ne verjetnosti terjatve na izročitev menice, izkaz verjetnosti terjatve pa je po prvem odstavku 272. člena ZIZ ena od predpostavk, ki mora biti izpolnjena za izdajo začasne odredbe, je njegov predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
spor o obsegu zapuščine – povečanje obsega zapuščine – nujno sosporništvo
Če v sporu o obsegu zapuščine, četudi zahtevek meri na povečanje obsega zapuščine, niso zajeti vsi dediči, ni tožena prava stranka in posledično tožbeni zahtevek ni utemeljen.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 53, 53/2. ZPP člen 7, 7/1, 80, 212.
procesna legitimacija - sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe - sprememba osebe - obstoj procesnih predpostavk - razpravno načelo - izvršilni naslov - sporazum o zavarovanju terjatve - opredelitev terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme
Materialnopravno nepravilno je izhodišče, da sprememba pravnoorganizacijske oblike povzroči prenehanje družbe in nastanek nove, torej da gre pri spremembi pravnoorganizacijske oblike za spremembo osebe. Sprememba pravnoorganizacijske oblike (formalno statusno preoblikovanje) pomeni, da gospodarska družba, ki se preoblikuje, po izvedenem postopku preoblikovanja obstaja v pravnoorganizacijski obliki, ki ni enaka pravnoorganizacijski obliki, v kateri je obstajala pred tem, spremembe pa niso usmerjene v premoženjsko (materialno) strukturo.
Zgolj uveljavljanje, da upnik ni predložil vseh dodatkov h kreditni pogodbi in ni izkazal, kaj je bilo med strankama dejansko dogovorjeno, je pravno neupoštevno, saj je trditveno in dokazno breme, da bi z dodatkom k pogodbi stranki določili novo terjatev oziroma da bi se spremenila glavnica ali obresti in da bi s tem prenehal oziroma bil spremenjen prvotni izvršilni naslov, na strani dolžnika.
nepravočasnost pritožbe – vloga na nepristojnem sodišču
Pritožba je prepozna, saj je pravni pouk izpodbijanega sklepa povsem jasen (da je treba pritožbo vložiti pri sodišču prve stopnje, ki je izdalo izpodbijani sklep), zato vložitve pritožbe pri nepristojnemu sodišču ni mogoče pripisati tožnikovi nevednosti ali očitni pomoti.
dodatna dela - ustna pogodba - aneks k pogodbi – pisna oblika
Ureditev javnega naročanja je zahtevala, da se je v gradbeno pogodbo zapisalo tudi določilo 19. člena pogodbe, ki je povzelo zakonsko ureditev glede naročanja in plačevanja poznejših (dodatnih) del in ne gre za enostransko pogodbeno določilo, ki naj bi ga drugotožena stranka kot naročnik vsilila tožeči stranki kot naročniku, kot poskuša prikazati pritožba, pri čemer pozablja način, kako je prišlo do sklenitve pogodbe. Ustno sklepanje pogodb je po tej ureditvi ravno zaradi navedenih razlogov nedovoljeno in celo razlog ničnosti.
Zaradi izostanka pisnega naročila za dodatna dela in ne sklenjenega pisnega aneksa k pogodbi je tožeča stranka prevzela riziko neplačila za dodatna dela, če jih je tudi izvedla. Prav tako tožeča stranka ne more terjati plačilo dodatnih del do drugotožene stranke iz naslova obogatitve po 190. členu OZ, saj bi to pomenilo obid ureditve po ZJN-2, glede pisnosti vseh naročil tudi glede dodatnih del pri gradbenih pogodbah in obid jasnega pogodbenega določila, da je potrebno vsa dodatna dela naročiti pisno in za nje skleniti pisni aneks k pogodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075498
OZ člen 168, 168/1, 395, 395/3. ZZZDR člen 56, 56/2.
pasivna legitimacija - nujno sosporništvo - solidarna obveznost zakoncev za obveznost iz skupnega premoženja - skupno premoženje - izgubljeni dobiček
Zakonca solidarno odgovarjata za obveznost iz skupnega premoženja. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kateregakoli dolžnika, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Navedeno tako velja tudi za primere terjatev, ki izvirajo iz skupnega premoženja zakoncev, zato zakonca nista nujna sospornika.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079011
SPZ člen 49, 141, 143. ZTLR člen 33. ZZZDR člen 51. ZIZ člen 65.
nedopustnost izvršbe – originalna pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje – sporazum o delitvi skupnega premoženja – zemljiškoknjižno dovolilo – vknjižba lastninske pravice – zaznamba črne gradnje – lastninska pravica v pričakovanju – priposestvovanje – pridobitev hipoteke z odločbo sodišča – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožnica in razvezani zakonec sta glede sporne nepremičnine sklenila pravni posel (sporazum o delitvi skupnega premoženja), ki izkazuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo tožnici za vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo, tožnica pa ima sporne nepremičnine v posesti, zato so določena stvarno pravna upravičenja s sklenitvijo pogodbe prešla na tožnico, s čimer je tožnica izkazala stvarno pravna upravičenja, ki preprečujejo izvršbo. Gre za lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo.
Na zemljiškoknjižno stanje in zaupanje v zemljiškoknjižne podatke lahko sklicuje le tisti, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele ob zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – zavarovanje denarne terjatve – nedopusten vpliv na izvršilni postopek – zadržanje kupnine na računu sodišča – prepoved razpolaganja s kupnino
Pravdno sodišče z izdajo začasne odredbe ne more vplivati na tek izvršilnega postopka, ki že teče pred izvršilnim sodiščem. Na tek izvršilnega postopka je mogoče vplivati samo s sredstvi, ki jih omogoča ZIZ, kamor pa začasna odredba, izdana v pravdnem postopku ne sodi.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079038
ZMZPP člen 64, 67 ZPP člen 18, 18/3, 44, 44/3, 262, 262/1, 286b, 286b/1, 287, 287/2, 328, 328/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 343/4, 365. ZZZDR člen 59, 59/2.
ugotovitev obsega skupnega premoženja – poslovni delež v gospodarski družbi – nepremičnina – delež na skupnem premoženju – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve – popravni sklep – skupno premoženje v tujini – zavrženje tožbe – pristojnost slovenskega sodišča – sklepčnost
V skupno premoženje zakoncev lahko spada le poslovni delež v gospodarski družbi, sama družba kot samostojen pravni subjekt in premoženje gospodarske družbe pa ne predstavljata skupnega premoženja zakoncev.
Ločeno obravnavanje posameznih delov skupnega premoženja bi lahko imelo zaradi morebitnega različnega prispevka k pridobitvi posameznega dela skupnega premoženja za posledico različne deleže pravdnih strank na posameznih stvareh skupnega premoženja, kar bi bilo materialnopravno napačno, saj se deležev zakoncev ne ugotavlja na posameznih delih, temveč na celotnem skupnem premoženju.
Merilo za presojo, ali je določen vzrok pričakovan oziroma, ali je bilo določen dogodek mogoče preprečiti in odvrniti, je ustrezna skrbnost prevoznika, glede na vse okoliščine primera. To je pravni standard, ki ga sodišče napolni v vsakem primeru posebej. Prevoznik je lahko oproščen odgovornosti za dogodek, ki ga s skrajno, glede na okoliščine potrebno in pokazano skrbnostjo in z vsemi razumnimi in stroki primernimi ukrepi, ni mogel odvrniti niti preprečiti njegovih škodljivih posledic. Kakšna skrbnost je potrebna za izognitev tatvinam, je odvisno od verjetnosti, da bo do tatvine prišlo.
zaupanje otrok v varstvo in vzgojo – razpad zunajzakonske skupnosti – skupno gospodinjstvo – določitev stikov – preživnina – otroški dodatek
Odločitev o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo je potrebna, če starša ne bosta več živela skupaj.
V finančnem stanju, kakršno je v obravnavani zadevi, je otroški dodatek korektiv slabega premoženjskega stanja in ga je zato treba upoštevati pri odmeri preživnine.
vračanje daril po razvezi zakonske zveze – vrnitev darila – nadomestitev vrednosti darila – nova stvar – dokazna ocena
Darovalec nima pravice zahtevati vrnitve darila, temveč le nadomestitev njegove vrednosti, če je bil poseg v podarjeno nepremičnino tako obsežen, da je s tem nastala nova stvar.
zdravljenje brez privolitve – prisilna hospitalizacija
Pritožbeno sodišče glede prošnje udeleženke za ponovno obravnavo in drugačno obliko obravnave v pritožbi opozarja, da jo je že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu opozorilo na upravičenja po 69. členu ZDZdr, to je da se zadržana oseba lahko premesti v varovani oddelek ali odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom, če so izpolnjeni pogoji po ZDZdr, ne glede na sodno odločitev.
Po pravni teoriji, podobno je v sodni praksi, domneve nevarnosti ni mogoče ovreči. Nevarnost se po zakonu domneva in to na absoluten način, brez pravice dolžnika, da izpodbije domnevo z dokazom o nasprotnem. Domneva je neizpodbojna, absolutna (iuris et de iure). Zakonsko domnevo narekuje pravna narava in posamezne značilnosti menice kot vrednostnega papirja (ki so izražene v načelih menične pisnosti ali formalnosti, menične inkorporacije, fiksne menične obveznosti, menične strogosti, samostojne obveznosti) in dejstvo, da dolžnik plačilu takšne obveznosti ugovarja.
Izkušnje so pokazale, da že same te okoliščine začetnega značaja v zadostni meri alarmirajo nevarnost pred potencialno, skoraj neizogibno nevarnostjo, ki jo prinašajo, pa bi bilo neprimerno zahtevati od upnika, da poleg njihovega obstoja dokazuje tudi to, da je nevarnost v njegovi konkretni zadevi zares prisotna. Dolžnik mora že ob izdaji menice upniku računati z olajšanim dokazovanjem za upnika pri pridobitvi predhodne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0063551
ZPP člen 182, 182/3. ZGD-1 člen 498, 498/1, 499, 499/1. ZFPPIPP člen 14.
posojilo družbi namesto lastnega kapitala – vračilo posojila – gospodarska kriza podjetja – izvedenec finančno ekonomske stroke – eventualna kumulacija – sprememba tožbe
Ker sta bila že uvodoma s tožbo postavljena dva tožbena predloga – izpodbojni, podrejeno pa dajatveni (t. i. eventualna kumulacija) – za katera je tožeča stranka ponudila tudi ustrezno trditveno in dokazno podlago, o spremembi istovetnosti ne moremo govoriti.
Ali je tožena stranka (družbenik) dala tožnici posojila v času, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lasten kapital, je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo s pomočjo meril, ki kažejo na gospodarsko krizo podjetja – to so merila, ki jih v svojem 14. členu določa ZFPPIPP.