• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 31
  • >
  • >>
  • 61.
    VSC sklep Cp 495/2013
    26.9.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0003492
    ZPP člen 199, 201, 201/4.
    stranska intervencija - obnova postopka
    Intervenient ni samostojna stranka postopka, ne zahteva pravnega varstva zase, ampak za glavno stranko in je le pomočnik glavne stranke. Stranski intervenient zato ne more opravljati dejanj, s katerimi stranka razpolaga s tožbenim zahtevkom niti dejanj, s katerimi stranka razpolaga s procesnimi pooblastili, zato stranski intervenient v tej pravdi ne more preprečiti izdaje zamudne sodbe.
  • 62.
    VDSS sodba Psp 226/2013
    26.9.2013
    INVALIDI
    VDS0011493
    ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 144, 144/1, 144/1-2. Seznam telesnih okvar poglavje VI/B, točka 8 c.
    invalidnina - telesna okvara
    Pri tožnici je zaradi omejene gibljivosti rame podana 30 % telesna okvara zaradi bolezni, zato nima pravice do invalidnine.
  • 63.
    VDSS sodba Psp 190/2013
    26.9.2013
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0011480
    ZPIZ-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 427, 427/4. ZPIZ-92 člen 72, 72/1, 72/1-3.
    vdovska pokojnina - ponovno uveljavljanje pravice - družinska pokojnina
    Vdova, ki ji je pravica do družinske pokojnine, pridobljene po 2. ali 3. alinei 72. člena ZPIZ-92 prenehala po dopolnitvi 45 let starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom starosti, lahko, ne glede na določbo 110. člena ZPIZ-1, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 50 let starosti (ZPIZ-1 člen 427/4).

    Ker tožnica v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke še ni izpolnila starosti 50 let, ki je pogoj po določbi 427/4. čl. ZPIZ-1, da bi pridobila pravico do družinske pokojnine (ob izpolnjevanju ostalih zakonskih pogojev), njen tožbeni zahtevek, da se ji prizna ta pravica, ni utemeljen.
  • 64.
    VDSS sklep Pdp 415/2013
    26.9.2013
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0011086
    ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 214, 214/5, 339, 339/2, 339/2-8.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - trditveno in dokazno breme - splošno znana dejstva - absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - načelo ekonomičnosti postopka - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo
    Člen 214/5 ZPP določa, da dejstev, ki so splošno znana, ni treba dokazovati. Po členu 7/1 ZPP morajo stranke navajati vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Izjeme od razpravnega načela opredeljuje člen 7/2 ZPP. To pomeni, da je na strankah dolžnost, da navedejo vsa odločilna dejstva (tudi s pomočjo sodnika preko instituta materialno procesnega vodstva - člen 285 ZPP), pri čemer pa se razbremenijo dokazovanja tistih dejstev, ki se štejejo za splošno znana dejstva. Dejstva (primernost določenega tipa objektivov za določen tip fotoaparata, nakup tehničnih predmetov od vzhodnoevropskih državljanov) v postopku niso bila zatrjevana, kar pomeni, da jih sodišče prve stopnje kot splošno znanih dejstev ne bi smelo upoštevati oziroma ugotavljati, saj ni šlo za primer iz člena 7/2 ZPP. Sodišče prve stopnje je s tem storilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz člena 339/1 ZPP v zvezi s členom 7/1 ZPP, s tem pa je kršilo tožnikovo pravico, da se o teh dejstvih izjavi (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Poleg tega teh dejstev ni mogoče uvrstiti med splošno znana dejstva. Splošno znana dejstva so tista, ki so znana pretežni večini vseh odraslih članov družbe in sicer ne glede na spol, starost, veroizpoved, izobrazbo, interese in socialni položaj.

    Cilj člena 236.a ZPP je uresničevanje načela ekonomičnosti postopka, ki pa ne more iti v škodo načela kontradiktornosti in neposrednosti. S tem, ko je sodišče prve stopnje kljub tožnikovemu predlogu, da se predlagane priče neposredno zaslišijo, le pribavilo izjave teh prič, katerim pa kasneje ni verjelo, je kršilo omenjeni načeli, s čimer je storilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 4/1 ZPP in členom 5/1 ZPP, s tem pa je storilo tudi bistveno kršitev določb postopka po 8. točki člena 339/2 ZPP.
  • 65.
    VDSS sodba Pdp 476/2013
    26.9.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011091
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
    Tožena stranka delovnih mest sestavljalec I in sestavljalec II ni ukinila, temveč je glede na zmanjšani obseg dela na vseh proizvodnih programih zmanjšala le število zaposlenih na teh delovnih mestih, kar je privedlo do odpuščanja delavcev. Tožena stranka je odpovedala pogodbo o zaposlitvi štirim delavcem, med njimi tudi tožnici. Obseg dela se je bistveno zmanjšal na proizvodnji dušilcev, kjer je pretežno opravljala tudi delo tožnica, zato je tožena stranka imela zakonito podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnega razloga.

    Dolžnost ponudbe nove zaposlitve se nanaša le na dolžnost ponudbe ustrezne zaposlitve, ne pa katerekoli zaposlitve. Ustrezna zaposlitev pa je v 3. odstavku 90. člena ZDR definirana kot zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katerega je imel delavec sklenjeno prejšnjo (odpovedano) pogodbo o zaposlitvi.
  • 66.
    VSL sodba I Cp 1047/2013
    25.9.2013
    DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079046
    ZD člen 145, 145/1. ZPP člen 196.
    spor o obsegu zapuščine – povečanje obsega zapuščine – nujno sosporništvo
    Če v sporu o obsegu zapuščine, četudi zahtevek meri na povečanje obsega zapuščine, niso zajeti vsi dediči, ni tožena prava stranka in posledično tožbeni zahtevek ni utemeljen.
  • 67.
    VSL sklep IV Cp 2458/2013
    25.9.2013
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0075448
    ZIZ-A člen 6, 40/1-4, 268. ZZZDR člen 123, 131a. ZPP člen 411.
    ureditvena začasna odredba- sredstvo izvršbe – popolnost predloga – argument teleološke redukcije – konstitutivna odločba – učinek sklepa o izvršbi – dodelitev otroka – ureditev stikov
    Navedba sredstva izvršbe ni nujna sestavina predloga za začasno dodelitev otrok in začasno ureditev stikov. Takšna razlaga (argument teleološke redukcije) pa ne velja glede predloga za začasno ureditev preživninskih razmerij.
  • 68.
    VSL sodba II Cp 1414/2013
    25.9.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0075519
    OZ člen 131, 187.
    gradbena pogodba - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del – škoda zaradi izvajanja del
    Za škodo odgovarjata naročnik in izvajalec, ne pa tudi investitor.
  • 69.
    VSL sklep I Cpg 276/2013
    25.9.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0069638
    ZPP člen 128, 128/5, 154, 154/1.
    pravdni stroški – uspeh strank - računanje uspeha ločeno po temelju in po višini - vrednost spornega predmeta ob združitvi zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe v skupno obravnavo - nagrada pooblaščencu
    Ko se zahtevka iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno obravnavo se vrednosti spornega predmeta iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno vrednost spornega predmeta, od katere se odmeri nagrada pooblaščencu.

    Računanje uspeha ločeno po temelju in po višini ni primerno. Ker je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen, je, kljub temu da je tožnik temelj zahtevka uspel dokazati, potrebno odločiti, da z zahtevkom ni uspel.
  • 70.
    VSL sklep Cst 358/2013
    25.9.2013
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0074679
    ZFPPIPP člen 14, 232.
    dokazovanje insolventnosti - predlog za začetek stečajnega postopka – dokazno breme - razjasnjevalna dolžnost sodišča
    V primeru, da predlagateljica vloži predlog za začetek stečajnega postopka, ki ne temelji na kateri od v zakonu določenih domnev in poda pomanjkljive trditve in dokaze o obstoju insolventnosti, mora računati, da sodišče ne bo ravnalo tako, kot je to naredilo v primeru prava neuke stranke v zadevi, na katero se sklicuje predlagateljica, in da je sodišče (po tem, ko je vložila le z nekaj stavki utemeljen predlog za začetek stečajnega postopka) ne bo pozivalo, da ustrezno dopolni svoje nepopolne navedbe in predloži manjkajoče dokaze.
  • 71.
    VSL sklep II Ip 3619/2013
    25.9.2013
    SODNE TAKSE
    VSL0058591
    ZST-1 člen 13, 13/1.
    oprostitev plačila sodnih taks – učinek oprostitve - celoten postopek
    Kadar v izreku sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks ni navedbe datuma, od katerega velja taksna oprostitev, je treba šteti, da je stranka oproščena plačila sodnih taks za celoten postopek.
  • 72.
    VSL sodba in sklep I Cp 1200/2013
    25.9.2013
    STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0071673
    SPZ člen 99, 217, 218, 219. ZIZ člen 212. OZ člen 269.
    stvarna služnost - služnost hoje in vožnje - tožba na ugotovitev služnosti - nastanek služnosti - originarna pridobitev stvarne pravice - priposestvovanje služnosti - izvrševanje služnosti - načelo najmanjše obremenitve - varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – obrazloženost odločbe - sodni penali
    Vsebino služnosti določa način njenega izvrševanja. Ta pa ni odvisen zgolj od sredstev, s katerimi se je izvrševala, ter od trase poti, ki se je uporabljala, temveč tudi od potreb gospodujočega zemljišča. Če so se te po poteku priposestvovalne dobe bistveno spremenile tako, da vplivajo na način izvrševanja služnosti, je mogoče nuditi sodno varstvo zgolj za takšno vsebino služnosti, kakršna je bila priposestvovana. Načelo restrikcije namreč lastniku gospodujoče stvari nalaga izvrševanje služnosti na način, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino. Eno izmed pravil, ki se je oblikovalo v teoriji in sodni praksi in pojasnjuje načelo najmanjše obremenitve, pa je tudi tisto, ki določa, da nove potrebe gospodujočega zemljišča nimajo za posledico razširitve služnosti.
  • 73.
    VSL sklep II Cp 2434/2013
    25.9.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075440
    ZPP člen 112, 112/8.
    nepravočasnost pritožbe – vloga na nepristojnem sodišču
    Pritožba je prepozna, saj je pravni pouk izpodbijanega sklepa povsem jasen (da je treba pritožbo vložiti pri sodišču prve stopnje, ki je izdalo izpodbijani sklep), zato vložitve pritožbe pri nepristojnemu sodišču ni mogoče pripisati tožnikovi nevednosti ali očitni pomoti.
  • 74.
    VSL sklep II Cp 2203/2013
    25.9.2013
    ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0071700
    ZIZ člen 270, 272.
    začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – zavarovanje denarne terjatve – nedopusten vpliv na izvršilni postopek – zadržanje kupnine na računu sodišča – prepoved razpolaganja s kupnino
    Pravdno sodišče z izdajo začasne odredbe ne more vplivati na tek izvršilnega postopka, ki že teče pred izvršilnim sodiščem. Na tek izvršilnega postopka je mogoče vplivati samo s sredstvi, ki jih omogoča ZIZ, kamor pa začasna odredba, izdana v pravdnem postopku ne sodi.
  • 75.
    VSL sklep II Ip 4001/2013
    25.9.2013
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0075729
    ZIZ člen 9, 9/1, 17, 107, 107/2, 120, 120/3. OZ člen 317.
    tek zamudnih obresti - izvršilni naslov - prenos terjatve v izterjavo - pobot terjatve - zapadlost terjatve, ki se uveljavlja v pobot - rubež terjatve
    Pravnomočni sklep o prenosu v izterjavo ni izvršilni naslov za izterjavo terjatve v obravnavani zadevi in z njim ni mogoče prenesti na upnika glede teka zakonskih zamudnih obresti več, kot je opredeljeno v izvršilnem naslovu, v katerem je o terjatvi odločeno. Glede razlage izvršilnih naslovov, v katerih je v izreku zapisano, da tečejo zakonske zamudne obresti „do plačila“ je v sodni praksi zavzeto stališče, da odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od določenega dneva do plačila ne pomeni, da obresti po zakonsko določeni obrestni meri nujno vselej dobesedno tečejo „do plačila“, pač pa, da to pomeni „do prenehanja obveznosti“.

    Dolžnik ne more uveljavljati v pobot terjatve, če je njegova terjatev zapadla šele po tem, ko je nekdo tretji z rubežem segel na upnikovo terjatev proti njemu.
  • 76.
    VSL sodba I Cp 437/2013
    25.9.2013
    STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0079011
    SPZ člen 49, 141, 143. ZTLR člen 33. ZZZDR člen 51. ZIZ člen 65.
    nedopustnost izvršbe – originalna pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje – sporazum o delitvi skupnega premoženja – zemljiškoknjižno dovolilo – vknjižba lastninske pravice – zaznamba črne gradnje – lastninska pravica v pričakovanju – priposestvovanje – pridobitev hipoteke z odločbo sodišča – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
    Tožnica in razvezani zakonec sta glede sporne nepremičnine sklenila pravni posel (sporazum o delitvi skupnega premoženja), ki izkazuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo tožnici za vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo, tožnica pa ima sporne nepremičnine v posesti, zato so določena stvarno pravna upravičenja s sklenitvijo pogodbe prešla na tožnico, s čimer je tožnica izkazala stvarno pravna upravičenja, ki preprečujejo izvršbo. Gre za lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo.

    Na zemljiškoknjižno stanje in zaupanje v zemljiškoknjižne podatke lahko sklicuje le tisti, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele ob zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.
  • 77.
    VSC sodba Cpg 183/2013
    25.9.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA
    VSC0003557
    ZJN-2 člen 110.
    dodatna dela - ustna pogodba - aneks k pogodbi – pisna oblika
    Ureditev javnega naročanja je zahtevala, da se je v gradbeno pogodbo zapisalo tudi določilo 19. člena pogodbe, ki je povzelo zakonsko ureditev glede naročanja in plačevanja poznejših (dodatnih) del in ne gre za enostransko pogodbeno določilo, ki naj bi ga drugotožena stranka kot naročnik vsilila tožeči stranki kot naročniku, kot poskuša prikazati pritožba, pri čemer pozablja način, kako je prišlo do sklenitve pogodbe. Ustno sklepanje pogodb je po tej ureditvi ravno zaradi navedenih razlogov nedovoljeno in celo razlog ničnosti.

    Zaradi izostanka pisnega naročila za dodatna dela in ne sklenjenega pisnega aneksa k pogodbi je tožeča stranka prevzela riziko neplačila za dodatna dela, če jih je tudi izvedla. Prav tako tožeča stranka ne more terjati plačilo dodatnih del do drugotožene stranke iz naslova obogatitve po 190. členu OZ, saj bi to pomenilo obid ureditve po ZJN-2, glede pisnosti vseh naročil tudi glede dodatnih del pri gradbenih pogodbah in obid jasnega pogodbenega določila, da je potrebno vsa dodatna dela naročiti pisno in za nje skleniti pisni aneks k pogodbi.
  • 78.
    VSC sklep Cpg 265/2013
    25.9.2013
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC0003566
    ZIZ člen 258, 258/2, 258/2-1.
    predhodna odredba - domneva nevarnosti - menica
    Po pravni teoriji, podobno je v sodni praksi, domneve nevarnosti ni mogoče ovreči. Nevarnost se po zakonu domneva in to na absoluten način, brez pravice dolžnika, da izpodbije domnevo z dokazom o nasprotnem. Domneva je neizpodbojna, absolutna (iuris et de iure). Zakonsko domnevo narekuje pravna narava in posamezne značilnosti menice kot vrednostnega papirja (ki so izražene v načelih menične pisnosti ali formalnosti, menične inkorporacije, fiksne menične obveznosti, menične strogosti, samostojne obveznosti) in dejstvo, da dolžnik plačilu takšne obveznosti ugovarja.

    Izkušnje so pokazale, da že same te okoliščine začetnega značaja v zadostni meri alarmirajo nevarnost pred potencialno, skoraj neizogibno nevarnostjo, ki jo prinašajo, pa bi bilo neprimerno zahtevati od upnika, da poleg njihovega obstoja dokazuje tudi to, da je nevarnost v njegovi konkretni zadevi zares prisotna. Dolžnik mora že ob izdaji menice upniku računati z olajšanim dokazovanjem za upnika pri pridobitvi predhodne odredbe.
  • 79.
    VSL sklep I Cp 1839/20113
    25.9.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075412
    ZPP člen 156, 156/1.
    preložitev naroka za glavno obravnavo - separatni stroški
    Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so stroški nastali po krivdi dediča M. K., ker je bil narok za glavno obravnavo preložen na njegov predlog. Predlog je vložil le šest dni pred razpisano obravnavo, kar je bilo za drugega udeleženca, ki živi v tujini prepozno.
  • 80.
    VSL sodba I Cpg 1466/2012
    25.9.2013
    ODŠKODNINSKO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
    VSL0063558
    Sporazum o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti člen 17, 17/1, 17/2.
    odškodninska odgovornost – mednarodni prevoz blaga – konvencija CMR – odgovornost prevoznika – skrbnost prevoznika – tatvina blaga – nevarnost tatvin – razbremenitev odgovornosti
    Merilo za presojo, ali je določen vzrok pričakovan oziroma, ali je bilo določen dogodek mogoče preprečiti in odvrniti, je ustrezna skrbnost prevoznika, glede na vse okoliščine primera. To je pravni standard, ki ga sodišče napolni v vsakem primeru posebej. Prevoznik je lahko oproščen odgovornosti za dogodek, ki ga s skrajno, glede na okoliščine potrebno in pokazano skrbnostjo in z vsemi razumnimi in stroki primernimi ukrepi, ni mogel odvrniti niti preprečiti njegovih škodljivih posledic. Kakšna skrbnost je potrebna za izognitev tatvinam, je odvisno od verjetnosti, da bo do tatvine prišlo.
  • <<
  • <
  • 4
  • od 31
  • >
  • >>