ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 53, 53/2. ZPP člen 7, 7/1, 80, 212.
procesna legitimacija - sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe - sprememba osebe - obstoj procesnih predpostavk - razpravno načelo - izvršilni naslov - sporazum o zavarovanju terjatve - opredelitev terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme
Materialnopravno nepravilno je izhodišče, da sprememba pravnoorganizacijske oblike povzroči prenehanje družbe in nastanek nove, torej da gre pri spremembi pravnoorganizacijske oblike za spremembo osebe. Sprememba pravnoorganizacijske oblike (formalno statusno preoblikovanje) pomeni, da gospodarska družba, ki se preoblikuje, po izvedenem postopku preoblikovanja obstaja v pravnoorganizacijski obliki, ki ni enaka pravnoorganizacijski obliki, v kateri je obstajala pred tem, spremembe pa niso usmerjene v premoženjsko (materialno) strukturo.
Zgolj uveljavljanje, da upnik ni predložil vseh dodatkov h kreditni pogodbi in ni izkazal, kaj je bilo med strankama dejansko dogovorjeno, je pravno neupoštevno, saj je trditveno in dokazno breme, da bi z dodatkom k pogodbi stranki določili novo terjatev oziroma da bi se spremenila glavnica ali obresti in da bi s tem prenehal oziroma bil spremenjen prvotni izvršilni naslov, na strani dolžnika.
preložitev naroka za glavno obravnavo - separatni stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so stroški nastali po krivdi dediča M. K., ker je bil narok za glavno obravnavo preložen na njegov predlog. Predlog je vložil le šest dni pred razpisano obravnavo, kar je bilo za drugega udeleženca, ki živi v tujini prepozno.
vračanje daril po razvezi zakonske zveze – vrnitev darila – nadomestitev vrednosti darila – nova stvar – dokazna ocena
Darovalec nima pravice zahtevati vrnitve darila, temveč le nadomestitev njegove vrednosti, če je bil poseg v podarjeno nepremičnino tako obsežen, da je s tem nastala nova stvar.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079011
SPZ člen 49, 141, 143. ZTLR člen 33. ZZZDR člen 51. ZIZ člen 65.
nedopustnost izvršbe – originalna pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje – sporazum o delitvi skupnega premoženja – zemljiškoknjižno dovolilo – vknjižba lastninske pravice – zaznamba črne gradnje – lastninska pravica v pričakovanju – priposestvovanje – pridobitev hipoteke z odločbo sodišča – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožnica in razvezani zakonec sta glede sporne nepremičnine sklenila pravni posel (sporazum o delitvi skupnega premoženja), ki izkazuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo tožnici za vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo, tožnica pa ima sporne nepremičnine v posesti, zato so določena stvarno pravna upravičenja s sklenitvijo pogodbe prešla na tožnico, s čimer je tožnica izkazala stvarno pravna upravičenja, ki preprečujejo izvršbo. Gre za lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo.
Na zemljiškoknjižno stanje in zaupanje v zemljiškoknjižne podatke lahko sklicuje le tisti, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele ob zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075498
OZ člen 168, 168/1, 395, 395/3. ZZZDR člen 56, 56/2.
pasivna legitimacija - nujno sosporništvo - solidarna obveznost zakoncev za obveznost iz skupnega premoženja - skupno premoženje - izgubljeni dobiček
Zakonca solidarno odgovarjata za obveznost iz skupnega premoženja. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kateregakoli dolžnika, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Navedeno tako velja tudi za primere terjatev, ki izvirajo iz skupnega premoženja zakoncev, zato zakonca nista nujna sospornika.
dodatna dela - ustna pogodba - aneks k pogodbi – pisna oblika
Ureditev javnega naročanja je zahtevala, da se je v gradbeno pogodbo zapisalo tudi določilo 19. člena pogodbe, ki je povzelo zakonsko ureditev glede naročanja in plačevanja poznejših (dodatnih) del in ne gre za enostransko pogodbeno določilo, ki naj bi ga drugotožena stranka kot naročnik vsilila tožeči stranki kot naročniku, kot poskuša prikazati pritožba, pri čemer pozablja način, kako je prišlo do sklenitve pogodbe. Ustno sklepanje pogodb je po tej ureditvi ravno zaradi navedenih razlogov nedovoljeno in celo razlog ničnosti.
Zaradi izostanka pisnega naročila za dodatna dela in ne sklenjenega pisnega aneksa k pogodbi je tožeča stranka prevzela riziko neplačila za dodatna dela, če jih je tudi izvedla. Prav tako tožeča stranka ne more terjati plačilo dodatnih del do drugotožene stranke iz naslova obogatitve po 190. členu OZ, saj bi to pomenilo obid ureditve po ZJN-2, glede pisnosti vseh naročil tudi glede dodatnih del pri gradbenih pogodbah in obid jasnega pogodbenega določila, da je potrebno vsa dodatna dela naročiti pisno in za nje skleniti pisni aneks k pogodbi.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079038
ZMZPP člen 64, 67 ZPP člen 18, 18/3, 44, 44/3, 262, 262/1, 286b, 286b/1, 287, 287/2, 328, 328/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 343/4, 365. ZZZDR člen 59, 59/2.
ugotovitev obsega skupnega premoženja – poslovni delež v gospodarski družbi – nepremičnina – delež na skupnem premoženju – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve – popravni sklep – skupno premoženje v tujini – zavrženje tožbe – pristojnost slovenskega sodišča – sklepčnost
V skupno premoženje zakoncev lahko spada le poslovni delež v gospodarski družbi, sama družba kot samostojen pravni subjekt in premoženje gospodarske družbe pa ne predstavljata skupnega premoženja zakoncev.
Ločeno obravnavanje posameznih delov skupnega premoženja bi lahko imelo zaradi morebitnega različnega prispevka k pridobitvi posameznega dela skupnega premoženja za posledico različne deleže pravdnih strank na posameznih stvareh skupnega premoženja, kar bi bilo materialnopravno napačno, saj se deležev zakoncev ne ugotavlja na posameznih delih, temveč na celotnem skupnem premoženju.
nepravočasnost pritožbe – vloga na nepristojnem sodišču
Pritožba je prepozna, saj je pravni pouk izpodbijanega sklepa povsem jasen (da je treba pritožbo vložiti pri sodišču prve stopnje, ki je izdalo izpodbijani sklep), zato vložitve pritožbe pri nepristojnemu sodišču ni mogoče pripisati tožnikovi nevednosti ali očitni pomoti.
neplačilo sodne takse – podatki nakazila – domneva umika pritožbe
Nakazilo sodne takse, ki naj bi jo tožena stranka plačala, torej ni bilo izvedeno na prehodni podračun Okrožnega sodišča v Ljubljani, niti se ne sklicuje na predmetno zadevo, zaradi tega je bila odločitev prvostopnega sodišča, ki je zaradi neplačila takse pritožbo štelo za umaknjeno, pravilna.
Zoper vsako dejansko ugotovitev je mogoče navajati pomisleke in jih razgrajevati do najmanjših podrobnosti, a to še ne pomeni, da mora sodba (predvideti in) odgovoriti na vsakega od teh možnih pomislekov, niti da neupoštevanje vsakega takega pomisleka zahteva ponovno dokazno oceno.
Še posebej v primerih, ko pravdni stranki o obstoju ključnega dejstva zastopata nasprotni tezi in sta vir neposrednih dokazov le izpovedbi pravdnih strank, prav od zaključka o dokazanosti tega dejstva pa je odvisen izid pravde, mora biti dokazna ocena razčlenjena in mora vključevati ne le izpovedbi pravdnih strank, ampak tudi oceno celote procesnega dogajanja.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek, ki ga je stečajni upravitelj v stečajnem postopku priznal, saj je tožeči stranki prenehal pravni interes za vodenje spora o priznani terjatvi. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima učinek pravnomočne odločbe.
Navedba sredstva izvršbe ni nujna sestavina predloga za začasno dodelitev otrok in začasno ureditev stikov. Takšna razlaga (argument teleološke redukcije) pa ne velja glede predloga za začasno ureditev preživninskih razmerij.
Po pravni teoriji, podobno je v sodni praksi, domneve nevarnosti ni mogoče ovreči. Nevarnost se po zakonu domneva in to na absoluten način, brez pravice dolžnika, da izpodbije domnevo z dokazom o nasprotnem. Domneva je neizpodbojna, absolutna (iuris et de iure). Zakonsko domnevo narekuje pravna narava in posamezne značilnosti menice kot vrednostnega papirja (ki so izražene v načelih menične pisnosti ali formalnosti, menične inkorporacije, fiksne menične obveznosti, menične strogosti, samostojne obveznosti) in dejstvo, da dolžnik plačilu takšne obveznosti ugovarja.
Izkušnje so pokazale, da že same te okoliščine začetnega značaja v zadostni meri alarmirajo nevarnost pred potencialno, skoraj neizogibno nevarnostjo, ki jo prinašajo, pa bi bilo neprimerno zahtevati od upnika, da poleg njihovega obstoja dokazuje tudi to, da je nevarnost v njegovi konkretni zadevi zares prisotna. Dolžnik mora že ob izdaji menice upniku računati z olajšanim dokazovanjem za upnika pri pridobitvi predhodne odredbe.
Standard, zapisan v 4. točki 399. člena ZFPPIPP, in sicer, da je „dolžnik prevzemal obveznosti nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem“, ni strogo objektiven; namen te določbe je predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja.
vpis predlagan na podlagi notarskega zapisa – ustrezna zemljiškoknjižna listina – neujemanje izvirnika in odpravka notarskega zapisa – popravljen notarski zapis – izbris nepremičnine iz notarskega zapisa – odprava očitne pisne pomote – sprememba notarskega zapisa brez sodelovanja strank
Notarski zapis je bil spremenjen brez sodelovanja in soglasja odsvojitelja, torej je bil spremenjen v nasprotju z ZN, zaradi česar je predloženi odpravek notarskega zapisa izgubil lastnost ustrezne zemljiškoknjižne listine, to je listine, ki bi predstavljala veljavno podlago za predlagani vpis lastninske pravice v korist predlagatelja.
zatrjevanje izpolnitve obveznosti v različnih izvršilnih postopkih proti istemu upniku - ugovor po izteku roka
Pritožba, v kateri dolžnica ne izpodbija pravilnosti izdanega sklepa, temveč v njej le navaja opravljena plačila (v različnih izvršilnih postopkih, kjer nastopa kot dolžnica nasproti istemu upniku) in zanje predloži dokaze, po vsebini predstavlja ugovor po izteku roka v smislu 56. člena ZIZ, saj gre za dejstva, s katerimi sodišče prve stopnje ob odločanju o ugovoru ni bilo seznanjeno, zato v razlogih izpodbijanega sklepa niso zajeta.
ZPP člen 156, 156/1, 158, 158/1, 161, 161/1, 161/2, 161/3, 161/4. ZOdvT člen 8, 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 1200, 3100, 3101. OZ člen 406.
umik tožbe – stroški postopka – sosporniki – krivdno ravnanje – zastopanje več strank – nagrada za postopek – umik pred narokom
Prva toženka je upravičena samo do polovice do trenutka ustavitve postopka nastalih odvetniških stroškov upoštevajoč, da obe toženki zastopa ista pooblaščenka.
pridobitev solastninske pravice graditelja - dogovor o nastanku solastninske pravice
Za pridobitev solastninske pravice graditelja na podlagi dogovora z lastnikom nepremičnine po drugem odstavku 48. člena SPZ je razen dogovora o skupni gradnji potreben tudi jasen dogovor o prenosu (so)lastninske pravice na graditelja. Dogovor o nastanku solastninske pravice po deležih, ki se bodo šele določili glede na velikost vložkov v nepremičnino, temu ne zadosti. Bistvena sestavina dogovora o pridobitvi solastninske pravice je velikost solastninskega deleža.