poprava prijave terjatve - prijava terjatve v tujem jeziku
Bistveno je, da je upnik prejel sklep sodišča, s katerim mu je bilo naloženo, da prijavo popravi tako, da bo sodišče lahko presodilo, ali vsebuje opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka in dokaze o njih ter ali je vložena po zakonitem zastopniku skladno z določbami člena ZGD-1, ali po pooblaščencu v skladu z določbami ZPP.
začasna odredba – predpostavke za izdajo začasne odredbe – objektivna in subjektivna predpostavka – ugotovitev neobstoja obveznosti po pogodbi – vračilo menic – težko nadomestljiva škoda – splošno znana dejstva
Če bi sledili pritožbenim izvajanjem, da je v recesiji vsaka premoženjska škoda težko izterljiva in bi to šteli za splošno znano dejstvo, bi to predstavljalo preveč ekstenzivno razlago zakona, ki bi na široko odprla vrata začasnim odredbam, tudi neutemeljenim. Trditve o tem, da je škoda, ki preti upniku, težko nadomestljiva, je treba izkazati in posplošeno vztrajanje pri dikciji zakona ne zadošča.
Višina zneska sama po sebi še ne predstavlja težko nadomestljive škode.
Sodišče, ki ureja mejo, mora presoditi, ali je možno mejo urediti na podlagi kriterija močnejše pravice. Šele v primeru, da po skrbno izvedeni dokazni oceni ugotovi, da močnejša pravica ni dokazana, preide na podrejene pravne standarde.
zatrjevanje izpolnitve obveznosti v različnih izvršilnih postopkih proti istemu upniku - ugovor po izteku roka
Pritožba, v kateri dolžnica ne izpodbija pravilnosti izdanega sklepa, temveč v njej le navaja opravljena plačila (v različnih izvršilnih postopkih, kjer nastopa kot dolžnica nasproti istemu upniku) in zanje predloži dokaze, po vsebini predstavlja ugovor po izteku roka v smislu 56. člena ZIZ, saj gre za dejstva, s katerimi sodišče prve stopnje ob odločanju o ugovoru ni bilo seznanjeno, zato v razlogih izpodbijanega sklepa niso zajeta.
razrešitev stečajnega upravitelja – razlogi za razrešitev stečajnega upravitelja – ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo – nestrinjanje upnika z odločitvami stečajnega upravitelja
Zgolj nestrinjanje upnika s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem stečajne upraviteljice ne morejo biti razlog za njeno razrešitev, njihovo pravilnost oziroma zakonitost pa lahko upnik uveljavlja z ustreznimi pravnimi sredstvi zoper posamezno odločitev, o utemeljenosti katerih odloči sodišče, ne pa v okviru instituta razrešitve upravitelja.
ZPP člen 182, 182/3, 312. OZ člen 18, 198, 390. SPZ člen 99, 99/1, 217, 217/3. ZOR 28.
vznemirjanje lastninske pravice – soglasje za postavitev infrastrukture v javno korist – soglasje pravnih prednikov – priposestvovanje – uporaba brez pravnega naslova – uporabnina – manjvrednost zemljišča – odškodnina – facultas alternativa – nadomestno upravičenje
V obravnavanem primeru je bil zahtevek postavljen kot nadomestno upravičenje po 312.členu ZPP (facultas alternativa). Tožnik zoper toženca uveljavlja (le) en zahtevek, tožencu pa ponudi možnost, da mu je ni treba izpolniti, če izpolni drugo dajatev, ki mu je ponujena kot nadomestna izpolnitev. Ne gre za drug tožbeni zahtevek, pač pa za civilno pravno ponudbo, ki je podvržena pravilom civilnega prava.
Za postavitev infrastrukture v javno korist preko njihove nepremičnine je bilo dano vnaprejšnje dovoljenje pravnih prednikov tožeče stranke, poleg tega v nadaljnjih dvajsetih letih kljub nerealiziranim pogojem za plačilo odškodnine in pomaknitev droga v smeri proti cesti, niso nasprotovali postavljeni infrastrukturi. To pomeni, da so s posegom v svojo lastninsko pravico že vnaprej soglašali oziroma ga kasneje s konkludentnimi dejanji (s svojim molčečim pristankom nanj) odobrili. Na ta način podano in odobreno soglasje lastnika nepremičnine s postavitvijo infrastrukture v javno korist izključuje protipravnost posega v lastninsko pravico, ne glede na to, da zaradi neplačila odškodnine ni prišlo do realizacije pogodbe (dogovora) o nepravi služnosti.
Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka za odločanje sodišča. Če taksa ni pravočasna plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, kot v obravnavani zadevi, se šteje, da je vloga umaknjena.
Stroški izvršitelja, ki so nastali zaradi neizvedenega rubeža, niso bili potrebni za upnikov končni uspeh v izvršbi.
Za izvršbo nepotrebni stroški niso le stroški, ki so popolnoma pretirani ali odvečni za postopek, temveč tudi tisti stroški, ki se zdijo koristni le z upnikovega (subjektivnega) vidika, objektivno gledano pa niso pripomogli k uspehu izvršbe.
odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka – predujem – brezplačna pravna pomoč
Sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za odlašanje z odločitvijo. 5. odstavek 233. člena ZFPPIPP namreč jasno določa, da mora sodišče v 8 dneh po poteku roka za dopolnitev predloga, če predlog ni bil dopolnjen v roku 15 dni, zavreči predlog za začetek stečajnega postopka.
ovira za odpust obveznosti - omejitev poslovne sposobnosti
Po določbi 403. člena ZFPPIPP niso izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti, če dolžnik krši omejitev poslovne sposobnosti. Zdravstveno stanje, v katerem se je znašla dolžnica zaradi nesreče, in zatrjevanje v zvezi s plačilom preostanka kupnine nista pomembni okoliščini pri odločanju o odpustu obveznosti.
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti v postopku na prvi stopnji. Vendar pa to velja le za dejstva, ki bi lahko v primeru resničnosti pripeljala do drugačne odločitve o tožbenem zahtevku.
Matični postopek, v katerem se ugotavlja obstoj terjatve, je pravdni postopek in ne kazenski postopek. Podana mora biti objektivna nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ob tem je pomembno tudi to, da v primeru zavarovanja s predhodno odredbo upnik že razpolaga z odločbo domačega sodišča, v primeru izdaje začasne odredbe pa take odločbe sploh še nima, zato morajo biti tudi kriteriji ugotavljanja nevarnosti strožji pri odločanju o začasni odredbi.
pridobitev solastninske pravice graditelja - dogovor o nastanku solastninske pravice
Za pridobitev solastninske pravice graditelja na podlagi dogovora z lastnikom nepremičnine po drugem odstavku 48. člena SPZ je razen dogovora o skupni gradnji potreben tudi jasen dogovor o prenosu (so)lastninske pravice na graditelja. Dogovor o nastanku solastninske pravice po deležih, ki se bodo šele določili glede na velikost vložkov v nepremičnino, temu ne zadosti. Bistvena sestavina dogovora o pridobitvi solastninske pravice je velikost solastninskega deleža.
spor o obsegu zapustnikovega premoženja – napotitev na pravdo – nevložitev tožbe – ustavitev zapuščinskega postopka
Zapustnikovo premoženje je predpostavka zapuščinskega postopka. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da na pravdo napoteni dediči navedene tožbe niso vložili. Pritožnik prav tako ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da zapustnica ni imela (drugega) premoženja, ki bi bilo predmet dedovanja. Ustavitev postopka je tako pravilna.
Ponudba tožeče stranke toženi stranki ni bila dana na način, da bi bilo s sprejemom te ponudbe s strani tožene stranke mogoče šteti, da je bila pogodba sklenjena s pogoji, kot izhajajo iz ponudbe, saj ponudba ne vsebuje vseh bistvenih sestavin pogodbe, zato predstavlja le predlog za sklenitev pogodbe, ki tožeče stranke ne veže.
začasna odredba - zahtevek na izključitev družbenika iz družbe - izdaja začasne odredbe pri oblikovalnem tožbenem zahtevku
Glede na drugo in tretjo alinejo drugega odstavka 272. člena ZIZ, namen zavarovanja z začasno odredbo ni le v preprečitvi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, pač pa tudi v preprečitvi nasilja ali težko nadomestljive škode, ob tehtanju interesov tudi nasprotne stranke. Ker torej namen začasne odredbe ni izključno v zavarovanju bodoče izvršbe, jo je (načelno) mogoče izdati tudi pri oblikovalnih tožbah.
neupravičena pridobitev – plačilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi – dvakratno plačilo dolga – pravnomočna sodna odločba – pravni temelj premika premožeja
Tožeča stranka je 5.000,00 EUR plačala toženi stranki na podlagi izdanega računa za opravljene storitve, 1.534,00 EUR na podlagi sklepa o izvršbi, znesek 7.181,42 EUR pa ji je bil odtegnjen iz računa in prenesen na račun tožene stranke na podlagi dne 25. 8. 2009 pravnomočnega sklepa o izvršbi. Predpostavka neupravičene pridobitve, da za premik premoženja ni pravnega temelja, torej ni izpolnjena.
Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku.
Tožena stranka je terjatev tožeče v postopku prisilne poravnave v celoti priznala, zaradi česar tožeča stranka z nastopom pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave ni imela več pravnega interesa za vodenje predmetnega pravdnega postopka zoper toženo stranko. Kljub temu tožbe ni umaknila in od tožene stranke zahtevala povrnitev stroškov, ampak je po pozivu sodišča prve stopnje tožbo dopolnila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074666
OZ člen 15. ZPP člen 452, 453.
sprejem ponudbe – soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe - spor majhne vrednosti - prekluzija
Ker je bilo doseženo soglasje tako glede predmeta pogodbe, obsega naročila, kot tudi glede cene, se šteje, da je bila pogodba med pravdnima strankama sklenjena.
Stroškov storitev, čeprav dejansko izvedenih, vendar v funkciji odprave s strani naročnika dela pravočasno in pravilno grajanih napak opravljenega posla, kot to izhaja iz Zapisnika o prevzemu, podjemnik tudi po mnenju sodišča druge stopnje ne more prevaliti na naročnika (637. in 639. člen OZ).