vzpostavitev prejšnjega stanja po prenehanju najemne pogodbe – upnikova zamuda – poslovodstvo brez naročila – povračilo stroškov vzpostavitve prejšnjega stanja
Zaradi upnikove zamude obveznost praviloma ne preneha.
Pravica tožeče stranke zahtevati povračilo stroškov vzpostavitve prejšnjega stanja od tožene stranke, glede na dogovor med pravdnima strankama (da stroški sanacije poslovnega prostora bremenijo toženo stranko), ni odvisna od tega, ali je tožeča stranka te stroške že plačala. Ta pravica je odvisna zgolj od vprašanja, ali je tožeča stranka prejšnje stanje vzpostavila ter kolikšna je vrednost teh del.
odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost za delavce - identično dejansko stanje - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - soodgovornost
V nasprotju z že opisano vezanostjo na kazensko obsodilno sodbo po 14. členu ZPP so tudi pritožbene navedbe v zvezi z objektivno predvidljivostjo škodljive posledice, ki naj po mnenju pritožbe ne bi bila podana. Opisane navedbe namreč merijo na neobstoj vzročne zveze med opustitvijo prvega toženca in škodno posledico, česar pa po že zgoraj obrazloženem po izdaji kazenske obsodilne sodbe prvi toženec ne more več uspešno uveljavljati v pravdnem postopku.
spor majhne vrednosti - zaslišanje zakonitega zastopnika - pravočasnost dokaznega predloga - nesubstanciran dokazni predlog
Tožeča stranka je šele na drugem naroku za glavno obravnavo v ponovljenem postopku po izvedbi preostalih dokazov podala dokazni predlog za zaslišanje njenega sedanjega zakonitega zastopnika s povsem pavšalno utemeljitvijo, da naj se ga zasliši, ker je vodil celo zadevo, oziroma, da bi vedel izpovedati o celotni vsebini dogajanj glede tega spora. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da ni bilo dolžno izvajati prepozno predlaganega in nesubstanciranega dokaza tožeče stranke.
delovna uspešnost - stimulacija - plačilo razlike plače
Odgovorni urednik je imel v panožni kolektivni pogodbi podlago, da je predlagal za tožnike višino stimulacije iz naslova uspešnega dela. Vendar pa je bila končna realizacija obračuna in dejansko izplačilo plače iz tega naslova odvisna od odločitve direktorja tožene stranke, ki je takrat očitno ocenil, da bi izplačilo takšnega dela plače preseglo finančne zmožnosti družbe. Tudi izvedenec finančne stroke je podal ugotovitve o negativnem poslovanju tožene stranke v spornem času, zaradi katere ni bilo podlage za izplačilo dela plače, ki ga zahteva tožnik.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 204, 2043. ZVZD člen 15. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - predhodni zdravstveni pregled - zdravstvena zmožnost za opravljanje dela - sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ob nastopu dela pri toženi stranki je tožnik opravil predhodni preventivni zdravstveni pregled, iz izdanega zdravniškega spričevala izhaja, da tožnik izpolnjuje zdravstvene pogoje za eno leto. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnika po poteku enega leta napotila na usmerjeni obdobni in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled, na podlagi katerega je specialist medicine dela, prometa in športa podal mnenje, da tožnik začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto prodajalec na terenu/svetovalec za higieno. Na podlagi te ugotovitve tožena stranka ni imela podlage za ugotavljanje nesposobnosti za delo v smislu 2. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Skladno s to določbo ZDR je razlog nesposobnosti med drugim opredeljen kot neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona. Med takšne pogoje pa ni mogoče šteti posebnih zdravstvenih pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu po pogodbi o zaposlitvi. V kolikor delavec ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev začasno, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža v okviru predpisov s področja zdravstvenega zavarovanja, v kolikor pa delavec zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje trajno, pa se ugotavlja invalidnost. Zato delodajalec ne more za delavca, ki nima zdravstvene zmožnosti, kot tožnik, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu iz tega razloga podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšna odpoved ni zakonita.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 1.
dodatek za nevarne naloge - vojska
Tožnik je v spornem času na misiji izvajal takšne nevarne naloge, zaradi katerih je upravičen do zahtevanega dodatka, skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 9. člena Priloge 2 Uredbe (po tej določbi je predviden dodatek za nevarne naloge v primeru izvajanja nadzora množic, evakuacije državljanov Republike Slovenije iz nevarnih območij, zaščite, reševanja in pomoči, taktičnih premikov v območju delovanja in letalskega transporta na območju delovanja).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - policist - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik (policist) je s službenim vozilom, v službenem času, pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo in tako naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Izpolnjen je bil tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 110. člena ZDR (to je, da upoštevaje vse okoliščine in interese obeh strank delovnega razmerja ni možno nadaljevati do izteka odpovednega roka). Glede na naravo dela, ki ga opravlja Policija kot represivni organ in ker je tožnik kot policist tisti, ki bi moral v skladu z določili Kodeksa policijske etike varovati in utrjevati ugled Policije, je bilo njegovo ravnanje nesprejemljivo. Tožnik kot policist - vodja policijskega okoliša, kateremu je zaupana tudi naloga preprečevanje cestnoprometnih prekrškov, bi moral še toliko bolj kot drugi posamezniki slediti zahtevam poklica, ki ga opravlja.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - izvedenec
Sodišče prve stopnje ne more utemeljevati nastanek tožničine bolezni na ugotovitvah mnenja invalidske komisije, ki je bilo podlaga za odločbo ZPIZ o priznani invalidnosti, saj je bilo takšno mnenje izdelano zgolj za postopek priznanja socialnih oziroma invalidskih pravic zavarovanke. Za presojo v konkretnem primeru je pomembno, da tožnica uveljavlja v delovnem sporu plačilo odškodnine zaradi okvare zdravja in nastanka bolezni v posledici daljšega in neposrednega stika s škodljivimi snovmi na delovnem mestu pri toženi stranki, ko je bila v stiku s številnimi dražljivci dihal. V tej zvezi je bilo priporočeno, da ob ugodni priliki zamenja delovno mesto, oziroma nadalje predlagano drugo delo. Sodišče prve stopnje nima ustreznega strokovnega znanja, da bi lahko ocenjevalo takšne ugotovitve in predloge zdravnikov glede zdravstvenega stanja in zamenjave delovnega mesta tožnice v spornem času, posebno pa ne glede posledic kemičnih vplivov nevarnih snovi, ki izhajajo iz opisa delovnega mesta. Verodostojne ugotovitve o kemični škodljivosti nevarnih snovi, do katerih je tožnica prihajala v stik na delu pri toženi stranki, lahko poda samo izvedenec ustrezne medicinske stroke.
ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10. ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5. ZPUOOD člen 18.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - neobstoj pravne podlage za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe - ustavitev izvršbe - izguba statusa stranke v postopku
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 18. člen ZPUOOD, ki določa, da v primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi tega zakona, to je po 17. 11. 2011, odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP ni mogoče več uveljavljati. Navedeno pomeni, da pravna podlaga za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe, če je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ne obstaja več. Z izbrisom iz sodnega registra je dolžnik prenehal obstajati (441. člen ZFPPIPP), izgubil je status pravne osebe, s tem pa tudi status stranke v postopku (prvi odstavek 76. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
sodba na podlagi pripoznave - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - zloraba pravic - denarna kazen
Ker pritožnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave, je njeno pritožbo potrebno zavreči kot nedovoljeno.
Tožnica bi že v tožbi lahko postavila zahtevek za sodno razvezo in plačilo ustrezne odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker je očitno ocenila, da nadaljevanje delovnega razmerja s toženo stranko ni mogoče (glede na razloge, zaradi katerih je prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je domnevnega „nasprotja interesov“ zaradi zaposlitve tožničinega partnerja pri konkurenčni firmi). Zato vložitve pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave, v kateri se tožnica zavzema za sodno razvezo, ni mogoče šteti za zlorabo pravic z namenom škodovanja toženi stranki. Predlog za izrek denarne kazni tožnici zaradi vložitve pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave zato ni utemeljen, saj ne gre za zlorabo pravic in za izrek denarne kazni niso izpolnjeni v zakonu določeni pogoji.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavci
Tožnik je bil kot starejši delavec varovana kategorija po 114. členu ZDR. Tožena stranka je tožniku nezakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker ni ravnala v skladu z določbo 1. odstavka 114. člena ZDR, saj pisno soglasje k odpovedi s strani tožnika ni bilo podano. Tudi, če bi se tožnik ustno strinjal z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pa to ne zadošča, ker je v ZDR izrecno predpisano pisno soglasje delavca prav zaradi posledic, ki jih takšno soglasje za delavca, ki uživa posebno varstvo pred odpovedjo, ima (pri čemer je bistvena zlasti izguba pravice do nadomestila za čas brezposelnosti).
pogodbena kazen - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je ugotovljena s pravnomočno odločbo, je delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, plačati pogodbeno kazen v znesku najmanj treh povprečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela (25. člen KPTD). Pravnomočna sodba, na podlagi katere tožnica zahteva plačilo pogodbene kazni, je sodba na podlagi pripoznave, s katero je bilo ugotovljeno, da ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z določenim datumom, ampak še traja, tožena stranka pa jo je dolžna pozvati na delo in ji priznati vse pravice do dneva vrnitve na delo (vključno s plačilom nadomestila plače). Zato je tožnica upravičena do plačila pogodbene kazni, čeprav gre za nezakonito prenehanje delovnega razmerja v povezavi s transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
V obravnavanem primeru je morebitna očitna pomota izključena, saj je toženka pritožbo ne samo poslala nepristojnemu sodišču, ampak jo je nanj tudi naslovila. Čeprav toženka nima pooblaščenca, ji nikakor ni mogoče pripisati nevednosti. Toženka namreč nastopa v številnih pravdah pri sodišču prve stopnje. Sodeč po njenih vlogah v postopku, ne gre za neuko osebo. Po presoji pritožbenega sodišča zato njene pritožbe ni mogoče šteti za pravočasno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Direktor tožene stranke je ugotovil dejstva in okoliščine tožniku očitane kršitve že dne 12. 10. 2011. Od vodje proizvodnje je bil seznanjen o tem, da do poškodbe oškodovanca ni prišlo na način, kot je bilo prvotno ugotovljeno. Zato je vse udeležence dogodka poklical k sebi in zadnji trije so napisali in podpisali izjave, da je tožnik vrgel kovinsko koleno s ciklona silosa pralne linije v oškodovanca. Direktor je na podlagi takšnih izjav, napisanih dne 12. 10. 2011, ugotovil, da ima razlog, da jim verjame, zaradi česar se je odločil za odpoved. Za presojo zagovora tožnika z dne 9. 11. 2011 je pomembno, da direktor tožene stranke tega dne ni mogel ugotoviti razloga za izredno odpoved, saj je tožnik na zagovoru zanikal očitano kršitev in vztrajal na okoliščinah delovne nesreče, ki so bile prvotno ugotovljene že v letu 2010. To pomeni, da se je direktor ob takšnem zagovoru zgolj prepričal, da je bila pisna obdolžitev upravičena, saj je vsebinske razloge za odpoved ugotovil že dne 12. 10. 2011. Glede na navedeno je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 11. 2011 tožniku podana po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 110. člena ZDR, zato je nezakonita.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 12, 12/2, 12/3, 13, 13/1. ZST-1A člen 42.
oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrženje predloga za taksno oprostitev - vprašanje uporabe določb ZST in ZST-1 - pravočasnost in popolnost predloga za taksno oprostitev
Pravočasnost in popolnost predloga za taksno oprostitev.
regres za letni dopust - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje - možnost obravnavanja - vabilo stranki na narok
Toženi stranki ni bila vročena niti tožba niti vabilo na narok za glavno obravnavo. Tožena stranka je namreč pošiljko z vabilom na narok za glavno obravnavo utemeljeno zavrnila, ker ni bila naslovljena nanjo, temveč na drugo pravno osebo. Zato tudi niso bili podani pogoji za izvedbo naroka za glavno obravnavo v njeni odsotnosti. Ker toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, je podana absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
odločanje o vpisih po stanju zemljiške knjige - pomota pri prenosu iz ročne v elektronsko zemljiško knjigo - odprava pomote
V obravnavani zadevi je pri spornih nepremičninah ob prenosu iz ročne v elektronsko zemljiško knjigo prišlo do pomote. Sodišče ne more pomot popravljati kakorkoli in kadarkoli, temveč je za popravo pomot predviden poseben postopek v 200. členu ZZK-1. Tudi za ta postopek pa velja splošno pravilo, da se začne šele, ko sodišče prejme obvestilo (oziroma v primeru pomote, ko izda ustrezen sklep o popravi pomote).
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu podrobno obrazložilo pravila o vročanju sodnih pošiljk, prepričljivo je obrazložilo tudi, zakaj nima podlage, da bi podvomilo v pravilnost opravljene vročitve, pritožnica pa v pritožbi zgolj z vztrajanjem pri navedbi, da ji sklep o prenehanju vozniškega dovoljenja ni bil nikoli v ročen, odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati. Tudi navedbe o zastaranju prekrška niso upoštevne, glede na to, da storilka ni uporabila pravnega sredstva, ki ga je imela ob vročitvi sklepa o prenehanju vozniškega dovoljenja na voljo.
Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila pravnomočno priznana, nato pa mu je zaradi bolniškega staleža mirovala. Čeprav je tožnik pravico do denarnega nadomestila za preostali čas uveljavljal po poteku 30 dni od prenehanja mirovanja, ni izgubil pravice do denarnega nadomestila, kot je nezakonito odločil toženec, temveč se mu je skrajšala dolžina prejemanja denarnega nadomestila za koledarske dneve, ki so pretekli od 31. dneva po prenehanju razloga, zaradi katerega je pravica mirovala, do dneva vložitve zahteve.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 48, 198, 199.
zdraviliško zdravljenje - prestavitev zdraviliškega zdravljenja - pogoji
Ker pri tožniku niso bili podani utemeljeni razlogi (bolezen ali drugi podobni razlog) za prestavitev zdraviliškega zdravljenja, določenega za določeno obdobje, tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do zdravljenja v naravnem zdravilišču tako, kot mu je bila že priznana z odločbo toženca, ni utemeljen.