brezposelnost - denarno nadomestilo - prenehanje pravice
Ker je že ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb in ob uveljavitvi zahtevka za denarno nadomestilo obstajala podlaga za izplačilo dohodka iz dela (tožnik je imel sklenjeno avtorsko pogodbo), pa tožnik o tem zavoda ob prijavi ni obvestil, niti ga ni obvestil o opravljenem delu po sklenjeni avtorski pogodbi v roku 3 dni po prejetih izplačilih za opravljeno delo, je toženec utemeljeno odločil, da mu preneha pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
Ker je tožnik pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo toženca vložil prepozno, to je po izteku 15-dnevnega roka, ki teče od vročitve odločbe, jo je toženec zakonito zavrgel.
V sporu o vzroku invalidnosti oziroma telesne okvare kot sporu iz invalidskega zavarovanja, vrednosti predmeta ni mogoče določiti, zato je pri odločanju o odmeri stroškov postopka potrebno uporabiti določbo 2. odstavka 25. člena ZOdvT, po kateri, v primeru, kadar vrednosti predmeta ni mogoče določiti po 1. odstavku tega člena, znaša njegova vrednost 3.500,00 EUR.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - odškodnina - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini obračunanih zamudnih obresti - stroški postopka
V predsodnem postopku sta bili izdani neustrezni odločbi, ki jih je sodišče prve stopnje v sodnem postopku odpravilo kot nezakoniti in tožniku na podlagi ugotovljene III. kategorije invalidnosti priznalo ne samo pravice do drugega dela v svojem poklicu oziroma dela na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom, pač pa tudi pravico do nadomestila za invalidnost. Odločitev toženca o zavrnitvi pravic iz invalidskega zavarovanja v odpravljenih odločbah je bila neustrezna, v novem postopku pa je bila s sodno odločbo tožniku priznana tudi pravica do nadomestila za invalidnost, ki bi morala biti tožniku priznana že v postopku pred tožencem. Ker toženec ni z ničemer dokazal, da bi bila odgovornost za izdajo neustrezne odločbe na strani tožnika, delodajalca ali druge osebe, je v konkretnem primeru podan dejanski stan po določbi 2. odstavku 276. člena ZPIZ (po kateri je zavod dolžan v primeru, da mora denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku izplačati za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, pa do izdaje ustrezne odločbe ni prišlo zaradi ravnanja zavarovanca oziroma vlagatelja, delodajalca ali druge osebe, upravičencu izplačati odškodnino v višini obračunanih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek bil izplačan, pa do izvršitve odločbe) in je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od nadomestil za čas, ko bi morala biti izplačana (do plačila), ne glede na to, da tožniku nadomestilo za invalidnost še ni bilo odmerjeno.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – prisilno zdravljenje – potencialna nevarnost – ogrožanje zdravja drugih
Prisilno zdravljenje je dopustno le, če oseba zaradi bolezni ni sposobna oblikovati svoje volje in se zavestno odločiti za zdravljenje ali temu nasprotovati.
Ni dovolj, če bi pritožnik brez zdravljenja sčasoma lahko postal resno nevaren za okolico, ampak mora biti za njegovo prisilno zdravljenje izkazano, da že resno oziroma huje ogroža druge.
odprava kršitev pravic iz delovnega razmerja - ocenjevanje javnih uslužbencev - pravice iz delovnega razmerja - izobraževanje
Tožnica je bila premeščena z delovnega mesta kriminalistične inšpektorice na delovno mesto kriminalistične inšpektorice specialistke, nato pa na delovno mesto policijski inšpektor specialist. Zato so tožničini zahtevki (do zagotovitve dostopa do vsega gradiva, dokumentacije, ostalih delovnih sredstev in delovnega materiala ter do vseh tožničinih osebnih stvari, ki so se na dan pečatenja nahajale v omarah in predalih na njenem delovnem mestu, omogočanja izvrševanja pravice do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja in zagotavljanja dela, za katerega sta se stranki tega postopka dogovorili v pogodbi o zaposlitvi), ki se nanašajo na izvrševanje pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto kriminalistična inšpektorica, že iz tega razloga neutemeljeni.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnih prostorov - javni zavod - sredstva v družbeni lastnini - dejavnost posebnega družbenega pomena - lekarniška dejavnost
Tožena stranka je v skladu z določbami Zakona o zavodih - ZZ (zlasti 1., 3. in 4. člen) in določbami Zakona o lekarniški dejavnosti - ZLD (2. člen) javni zavod, nikakor pa nima statusa organizacije združenega dela, družbeno politične skupnosti ali druge družbeno pravne osebe, niti takšnega statusa ni imela v času sklenitve sporne najemne pogodbe. Predpostavka odpovedi najemnega razmerja s soglasjem občinske skupščine iz prvega odstavka 25. člena ZPSPP pa je ravno v tem, da ima najemnik takšen privilegiran pravni status.
posel rednega upravljanja – posel izrednega upravljanja – zasteklitev balkonov na večstanovanjski stavbi – soglasje vseh etažnih lastnikov – prispevek za rezervni sklad
Posel zasteklitve balkonov ne predstavlja rednega upravljanja solastne stvari, temveč posel izredne uprave, ki terja soglasje vseh etažnih lastnikov. Ker o zasteklitvi večstanovanjske stavbe nesporno ni bilo doseženo soglasje vseh solastnikov, takšna odločitev toženke ne more zavezovati. Posledično pa ne more biti zavezana niti k plačilu povečane vrednosti prispevka v rezervni sklad, ki ga je tožeča stranka med drugim utemeljila s sklicevanjem na načrtovano zasteklitev balkonov.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin
Tožnik (delavec na bencinski črpalki) je dve gotovinski plačili strank spremenil v negotovinski, tako da je po odhodu strank neupravičeno posegel v nezaključen račun, vstavil svojo klub plačilno kartico in si prisvojil gotovino ter si hkrati neupravičeno pridobil točke na svoji klub plačilni kartici. Tožnik je z vstavitvijo svoje klub plačilne kartice stranki omogočil popust, do katerega stranka ni bila upravičena in si s tem neupravičeno pridobil točke na svoji klub plačilni kartici. Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve poslovne listine iz 1. odst. 235. člena KZ-1, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR. Takšno ravnanje pa hkrati predstavlja tudi kršitev pogodbenih obveznosti tožnika, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in v skladu s 1. alineo 1. odstavka 111. člena ZDR odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - odškodnina
Pri odmeri odškodnine po 118. členu ZDR (sodna razveza) se kot ena od okoliščin lahko upošteva tudi možnost delavca za opravljanje poslovne dejavnosti. Kljub navedenemu v konkretnem primeru okoliščina, da je tožnik kmalu po odpovedi pogodbe o zaposlitvi odjavil svoj s.p., ne more vplivati na višino odškodnine po 118. členu ZDR, saj je tožnik ves čas obratovanja svojega podjetja beležil negativni poslovni izid. Razen tega je imel z vzdrževanjem statusa s.p. pavšalne mesečne stroške, ki si jih po izgubi zaposlitve ni mogel več privoščiti.
ZP-1 člen 21, 26. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-6. ZCes - 1 člen 2, 2/1, 2/1-34.
splošna pravila za odmero sankcije – opomin – prekoračitev hitrosti v naselju
Okoliščine storitve prekrška (prekoračitev dovoljene hitrosti vožnje za naselje za več kot enkrat v času največje frekvence prometa), stopnja odgovornosti in obdolženčeva predkaznovanost ne utemeljujejo izreka opomina.
ZUP člen 260. ZPIZ-1 člen 263. ZMEPIZ člen 57, 57/2.
odmera invalidske pokojnine - obnova postopka
Ker odločba, izdana v postopku obnove postopka, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, je toženec pravilno odločil, da se tožnici na novo odmerjena višja invalidska pokojnina z upoštevanjem plač, ki pri pravnomočni odmeri invalidske pokojnine niso bile upoštevane, izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vloženem predlogu za obnovo postopka. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja, da se ji višja pokojnina prizna za nazaj, od invalidske upokojitve dalje.
V času tožničinega padca so bila tla mokra in spolzka in zaradi teh lastnosti predstavljajo nevarno stvar (131. in 149. člen OZ), za katero odgovarja njen imetnik (150. člen OZ). Po določbi drugega odstavka 153. člena OZ je imetnik nevarne stvari prost odgovornosti tudi, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Za oprostitev po drugem odstavku 153. člena OZ je torej odločilno, ali je neko ravnanje za objektivno odgovorno osebo nepričakovano ali nepreprečljivo (neodvrnljivo). Hoja tožnice po mokrih tleh ni bila nepredvidljiva. Čistilke hodijo po mokrih hodnikih, ker hodnike očistijo neposredno pred zaključkom delovnega časa in nato po mokrem hodniku odidejo domov. Zato se tožena stranka ne more razbremeniti svoje objektivne odgovornosti za škodo, ki je posledica dejstva, da so mokra tla nevarna stvar v smislu določb OZ.
Ker je drugotožena stranka dovoljevala hojo po mokrih tleh ter delo tako organizirala, da so čistilke očistile tla oziroma hodnik neposredno pred zaključkom delovnega časa ter potem po mokrem hodniku zapustile prostore drugotožene stranke, tožnici tudi ni mogoče očitati, da je soodgovorna za nastalo škodo.
zamudna sodba - obveznost plačila - plačilo razlike plače
Tožena stranka je tožniku v vtoževanem obdobju izplačevala nižjo plačo, kot je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, zato je tožena stranka iz naslova premalo izplačanih plač tožniku za navedene mesece v skladu z določbo 42. člena ZDR dolžna izplačati razliko v plači. S pritožbenimi navedbam, da je tožniku izplačala vse, kar mu v pripada v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi katerega se v skladu z 2. odstavkom 338. člena ZPP zamudna sodba ne more izpodbijati.
Vrednost spora (plačilo odškodnine v višini obračunanih zamudnih obresti in povrnitev stroškov predsodnega postopka) je bila ves čas postopka že od vložitve tožbe določena po višini. Vrednost predmeta se zato določi po višini dajatve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
V konkretnem primeru je šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, zato uporaba določbe tretjega odstavka 88. člena ZDR ne pride v poštev, saj navedeno določilo spada v poglavje, ki ureja individualne odpuste delavcev. Ponudba zaposlitve na drugem delovnem mestu oziroma nadaljevanje dela pod spremenjenimi pogoji je po prvem odstavku 99. člena ZDR eden od ukrepov za preprečitev oziroma omejitev prenehanja delovnega razmerja. Kateri delavci bodo ohranili zaposlitev in kateri ukrepi se bodo uporabili, je odvisno od možnosti in potreb, ki jih ima delodajalec. Če ima delodajalec na voljo prosto delovno mesto, ki ga lahko ponudi kateremu od presežnih delavcev, je odločitev, komu bo delovno mesto ponudil, v njegovi prosti presoji in ga pri tem ne zavezujejo nobeni kriteriji. Paziti mora le na to, da odločitev ni diskriminatorna.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066068
ZP-1 člen 25, 25/2. ZVoz člen 50, 50/8.
odvzem predmetov - odvzem motornega vozila tretjemu - pritožba lastnika
Izpolnjeni so pogoji za odvzem motornega vozila, ker je bilo uporabljeno za storitev hujšega prekrška (vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja), vozilo je tehnično neizpravno in malo vredno.
namestitev v varovani oddelek – zaslišanje prizadete osebe – trajanje ukrepa – omejene prostorske zmogljivosti – mnenje socialno varstvenega zavoda
Nasprotnemu udeležencu – tudi v primeru, če je sicer okrnjena njegova sposobnost razumeti pomen postopka in skrbeti za svoje pravice – je treba dati možnost, da se v postopku izjavi, ni pa ga mogoče k takemu sodelovanju prisiliti. Možno je, da oseba, ki je bila vabljena na narok, niti ni sposobna oceniti pomena vabila in posledic, če se vabilu ne odzove. Zaključek, da oseba zavrača sodelovanje v postopku, in da zato vztrajanje pri vzpostavitvi osebnega stika med njo in sodiščem ni smiselno, mora zato temeljiti na skrbni presoji vseh okoliščin primera in je dopusten le izjemoma.
Mnenje socialno varstvenega zavoda je namenjeno ugotavljanju, ali določen socialno varstveni zavod lahko zagotovi ustrezne pogoje, povezane z namestitvijo določene osebe v varovanem oddelku. Med temi pogoji so poleg strokovne usposobljenosti osebja tudi prostorske zmogljivosti.
ZPP v 2. odstavku 188. člena določa, da tožeča stranka tožbo lahko umakne tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje, da je privolila v umik. V konkretnem postopku navedeni pogoji niso podani, saj tožena stranka ni podala soglasja k umiku, rok 15 dni po izjavi o umiku pa še ni potekel, zato je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka nezakonit.