brezposelnost - denarno nadomestilo - prenehanje pravice
Ker je že ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb in ob uveljavitvi zahtevka za denarno nadomestilo obstajala podlaga za izplačilo dohodka iz dela (tožnik je imel sklenjeno avtorsko pogodbo), pa tožnik o tem zavoda ob prijavi ni obvestil, niti ga ni obvestil o opravljenem delu po sklenjeni avtorski pogodbi v roku 3 dni po prejetih izplačilih za opravljeno delo, je toženec utemeljeno odločil, da mu preneha pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
ZZK-1 člen 98, 99, 100, 100/1, 100/3, 100/4, 100a. ZGO-1 člen 158.
zaznamba izvršbe - učinki zaznambe prepovedi nedovoljene gradnje - ovira za pravnoposlovno razpolaganje imetnika pravice
ZGO-1 daje le materialnopravno podlago za vpis prepovedi, načina vpisa in učinke vpisa pa določa ZZK-1. V 100a členu je tako določeno, da se za zaznambo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje smiselno uporabljajo 98. člen, 99. člen ter prvi, tretji in četrti odstavek 100. člena ZZK-1.
posel rednega upravljanja – posel izrednega upravljanja – zasteklitev balkonov na večstanovanjski stavbi – soglasje vseh etažnih lastnikov – prispevek za rezervni sklad
Posel zasteklitve balkonov ne predstavlja rednega upravljanja solastne stvari, temveč posel izredne uprave, ki terja soglasje vseh etažnih lastnikov. Ker o zasteklitvi večstanovanjske stavbe nesporno ni bilo doseženo soglasje vseh solastnikov, takšna odločitev toženke ne more zavezovati. Posledično pa ne more biti zavezana niti k plačilu povečane vrednosti prispevka v rezervni sklad, ki ga je tožeča stranka med drugim utemeljila s sklicevanjem na načrtovano zasteklitev balkonov.
ZP-1 člen 66, 66/1, 66/2, 154, 154-3, 155, 155/1-8.
razlogi o odločilnih dejstvih – pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja – pritožba ni dovoljena
Zgolj drugačno stališče pritožnika od stališča sodišča prve stopnje, kaj predstavlja zakonsko dopustno obliko ustne prijave komercialnega blaga je po vsebini zgolj očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja (torej iz 3. točke 154. člena ZP-1). Prekrškovni organ je pravilno ugotovil, da storilec ni vložil carinske deklaracije za blago komercialnega značaja kot bi moral, prav tako na poziv prekrškovnega organa ni predložil ustrezne dokumentacije glede trditve, da gre za osebno lastnino, pridobljeno z dedovanjem.
Tožnik je s tem, ko je mesec dni pred vložitvijo zahteve za denarno socialno pomoč kupil osebno vozilo (čeprav je njegova vrednosti manjša od vrednosti osebnega vozila, ki se upošteva v premoženje), izgubil sredstva za preživljanje iz razlogov, na katere je sam vplival. Zato je tožbeni zahtevek na priznanje denarne socialne pomoči neutemeljen.
Namen predhodnih odredb je res zavarovanje terjatev upnika za primer, da bi bila kasneje terjatev onemogočena, vendar je to zavarovanje le pogojno. Če med postopkom pride do stečaja dolžnika, je treba upoštevati tudi posebno ureditev stečaja in temeljna načela, ki veljajo v stečajnem postopku, zlasti načelo enakega obravnavanja upnikov. Ureditev, po kateri bi upnik prednost pred ostalimi upniki (kar bi pridobitev nepogojne zastavne pravice namesto pogojne bila) pridobil v času, ko je bil stečaj že začet, bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli stečajnega postopka.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066068
ZP-1 člen 25, 25/2. ZVoz člen 50, 50/8.
odvzem predmetov - odvzem motornega vozila tretjemu - pritožba lastnika
Izpolnjeni so pogoji za odvzem motornega vozila, ker je bilo uporabljeno za storitev hujšega prekrška (vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja), vozilo je tehnično neizpravno in malo vredno.
znaki prekrška – konkretizacija odgovornosti pravne osebe za očitani prekršek – ustavitev postopka – sprememba sodbe
Prekrškovni organ niti v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel, na kakšen način je kršiteljica pravna oseba ravnala v nasprotju s predpisi ali kaj opustila. Dejansko stanje prekrška je konkretizirano le glede storilca prekrška, to je voznika obdolžene pravne osebe, ni pa konkretizirano glede odgovornosti pravne osebe za očitani prekršek. Glede na navedeno obdolženi pravni osebi ni dokazano, da je prekršek storila, pač pa dejanje, ki se očita obdolženi pravni osebi, tako kot je opisano v izreku odločbe prekrškovnega organa, niti nima znakov obdolženi pravni osebi očitanega prekrška. Za presojo odgovornosti pravne osebe ni relevantno zgolj konkretno ravnanje storilca, ki izpolnjuje znake prekrška, pač pa tudi tiste okoliščine, iz katerih izhaja odgovornost pravne osebe.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnih prostorov - javni zavod - sredstva v družbeni lastnini - dejavnost posebnega družbenega pomena - lekarniška dejavnost
Tožena stranka je v skladu z določbami Zakona o zavodih - ZZ (zlasti 1., 3. in 4. člen) in določbami Zakona o lekarniški dejavnosti - ZLD (2. člen) javni zavod, nikakor pa nima statusa organizacije združenega dela, družbeno politične skupnosti ali druge družbeno pravne osebe, niti takšnega statusa ni imela v času sklenitve sporne najemne pogodbe. Predpostavka odpovedi najemnega razmerja s soglasjem občinske skupščine iz prvega odstavka 25. člena ZPSPP pa je ravno v tem, da ima najemnik takšen privilegiran pravni status.
Tožnik je ob vložitvi tožbe dne 8. 7. 2011 lahko upravičeno zahteval ugotovitev nezakonitosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke z dne 4. 6. 2011, in sicer v skladu z citirano splošno določbo 3. odstavka 204.člena ZDR, vendar je kasneje, šele tekom postopka pravna korist za takšno ugotavljanje in poziv tožnika nazaj na delo po pogodbi iz leta 2003, s priznanjem vseh pravic iz delovnega razmerja od 8. 4. 2011 dalje, odpadla, saj je bilo pravnomočno razsojeno o zavrnitvi tožbenih zahtevkov za ugotovitev nezakonitosti, reintegracijo in reparacijo v zvezi s pred tem podano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008. S tem, ko je Vrhovno sodišče RS s sodbo spremenilo pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje in razveljavilo sodbi sodišča prve in druge stopnje, je oživela prvotna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008. Na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008 pa je tožniku pri toženi stranki že prenehalo delovno razmerje, zato je treba tožnikovo tožbo, ki je bila vložena dne 8. 7. 2011 zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 6. 2011, zavreči, ker ni podana pravna korist tožnika za vložitev tožbe.
invalidnina - telesna okvara - odločba - socialni spor
Predmet socialnega spora je lahko le dokončni upravni akt oziroma v primerih molka organa prvostopenjski upravni akt. Za odločanje o tem, da je toženec dolžan v roku 60 dni odločiti o tožnikovi pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega organa, kar je tožnik skupaj s priznanjem invalidnine uveljavljal s tožbenim zahtevkom, niso izpolnjene procesne predpostavke.
Tožeča stranka svoje obveznosti po sklenjeni pogodbi o izobraževanju ni izpolnila, saj toženi stranki ni zagotovila sklenitve delovnega razmerja skladno s pogodbo o štipendiranju do izteka obdobja, za katerega je tožena stranka prejemala štipendijo, zato je tožena stranka prosta vseh pogodbenih obveznosti.
V sporu o vzroku invalidnosti oziroma telesne okvare kot sporu iz invalidskega zavarovanja, vrednosti predmeta ni mogoče določiti, zato je pri odločanju o odmeri stroškov postopka potrebno uporabiti določbo 2. odstavka 25. člena ZOdvT, po kateri, v primeru, kadar vrednosti predmeta ni mogoče določiti po 1. odstavku tega člena, znaša njegova vrednost 3.500,00 EUR.
Ker je tožnik pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo toženca vložil prepozno, to je po izteku 15-dnevnega roka, ki teče od vročitve odločbe, jo je toženec zakonito zavrgel.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - omejitve in izvzetja iz izvršbe - opredelitev omejitev v sklepu o izvršbi
V sklepu o izvršbi oziroma o nadaljevanju izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet mora biti opredeljeno, ali je treba upoštevati omejitev, ki velja za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, za katere je predpisana omejitev v manjšem obsegu, ali pa za druge denarne terjatve, za katere je omejitev večja.
zamudna sodba - obveznost plačila - plačilo razlike plače
Tožena stranka je tožniku v vtoževanem obdobju izplačevala nižjo plačo, kot je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, zato je tožena stranka iz naslova premalo izplačanih plač tožniku za navedene mesece v skladu z določbo 42. člena ZDR dolžna izplačati razliko v plači. S pritožbenimi navedbam, da je tožniku izplačala vse, kar mu v pripada v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi katerega se v skladu z 2. odstavkom 338. člena ZPP zamudna sodba ne more izpodbijati.
pristojnost – krajevna pristojnost – postopek o prekršku proti mladoletniku
Glede na določbo 174. člena ZP-1 je za postopek o prekršku proti mladoletniku krajevno pristojen sodnik sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva. Glede na to, da je mladoletnik nastanjen v Vzgojnem domu na območju krajevne pristojnosti Okrajnega sodišča v Postojni, je višje sodišče izpodbijani sklep Okrajnega sodišča v Postojni razveljavilo ter kot pristojno sodišče za odločanje o vloženem obdolžilnem predlogu Policijske postaje določilo Okrajno sodišče v Postojni.
odločanje o vpisih po stanju zemljiške knjige - pomota pri prenosu iz ročne v elektronsko zemljiško knjigo - odprava pomote
V obravnavani zadevi je pri spornih nepremičninah ob prenosu iz ročne v elektronsko zemljiško knjigo prišlo do pomote. Sodišče ne more pomot popravljati kakorkoli in kadarkoli, temveč je za popravo pomot predviden poseben postopek v 200. členu ZZK-1. Tudi za ta postopek pa velja splošno pravilo, da se začne šele, ko sodišče prejme obvestilo (oziroma v primeru pomote, ko izda ustrezen sklep o popravi pomote).
ZPP v 2. odstavku 188. člena določa, da tožeča stranka tožbo lahko umakne tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje, da je privolila v umik. V konkretnem postopku navedeni pogoji niso podani, saj tožena stranka ni podala soglasja k umiku, rok 15 dni po izjavi o umiku pa še ni potekel, zato je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka nezakonit.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 48, 198, 199.
zdraviliško zdravljenje - prestavitev zdraviliškega zdravljenja - pogoji
Ker pri tožniku niso bili podani utemeljeni razlogi (bolezen ali drugi podobni razlog) za prestavitev zdraviliškega zdravljenja, določenega za določeno obdobje, tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do zdravljenja v naravnem zdravilišču tako, kot mu je bila že priznana z odločbo toženca, ni utemeljen.