odprava kršitev pravic iz delovnega razmerja - ocenjevanje javnih uslužbencev - pravice iz delovnega razmerja - izobraževanje
Tožnica je bila premeščena z delovnega mesta kriminalistične inšpektorice na delovno mesto kriminalistične inšpektorice specialistke, nato pa na delovno mesto policijski inšpektor specialist. Zato so tožničini zahtevki (do zagotovitve dostopa do vsega gradiva, dokumentacije, ostalih delovnih sredstev in delovnega materiala ter do vseh tožničinih osebnih stvari, ki so se na dan pečatenja nahajale v omarah in predalih na njenem delovnem mestu, omogočanja izvrševanja pravice do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja in zagotavljanja dela, za katerega sta se stranki tega postopka dogovorili v pogodbi o zaposlitvi), ki se nanašajo na izvrševanje pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto kriminalistična inšpektorica, že iz tega razloga neutemeljeni.
ZP-1 člen 66, 66/1, 66/2, 154, 154-3, 155, 155/1-8.
razlogi o odločilnih dejstvih – pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja – pritožba ni dovoljena
Zgolj drugačno stališče pritožnika od stališča sodišča prve stopnje, kaj predstavlja zakonsko dopustno obliko ustne prijave komercialnega blaga je po vsebini zgolj očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja (torej iz 3. točke 154. člena ZP-1). Prekrškovni organ je pravilno ugotovil, da storilec ni vložil carinske deklaracije za blago komercialnega značaja kot bi moral, prav tako na poziv prekrškovnega organa ni predložil ustrezne dokumentacije glede trditve, da gre za osebno lastnino, pridobljeno z dedovanjem.
ZOFVI člen 115. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. KPVIZ člen 38, 39, 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - vzgoja in izobraževanje
Zmanjšanje števila vpisanih dijakov in posledično zmanjšanje števila oddelkov pomeni ekonomski pa tudi organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, v konkretnem primeru potreba po delu učitelja angleščine, ki ga je opravljala tožnica (1. alineja prvega odstavka 88. člena ZDR). Obenem pa navedeno predstavlja poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi po specialnem predpisu, saj 115. člen ZOFVI izrecno določa, da se za poslovne razloge po tem zakonu štejejo spremembe programov vzgoje in izobraževanja, standardov in normativov, izobraževalnih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa.
ZZK-1 člen 98, 99, 100, 100/1, 100/3, 100/4, 100a. ZGO-1 člen 158.
zaznamba izvršbe - učinki zaznambe prepovedi nedovoljene gradnje - ovira za pravnoposlovno razpolaganje imetnika pravice
ZGO-1 daje le materialnopravno podlago za vpis prepovedi, načina vpisa in učinke vpisa pa določa ZZK-1. V 100a členu je tako določeno, da se za zaznambo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje smiselno uporabljajo 98. člen, 99. člen ter prvi, tretji in četrti odstavek 100. člena ZZK-1.
zahteva za sodno varstvo – pravočasnost zahteve za sodno varstvo
Pravočasnost vložitve pravnega sredstva je procesna predpostavka za obravnavo le-tega. Preizkus pravočasnosti in dovoljenosti zahteve za sodno varstvo opravi v skladu z določbo 64. člena Zakona o prekrških (ZP-1) sodišče, ki mora prepozno ali nedovoljeno zahtevo za sodno varstvo s sklepom zavreči, če tega ni storil prekrškovni organ.
ZUP člen 260. ZPIZ-1 člen 263. ZMEPIZ člen 57, 57/2.
odmera invalidske pokojnine - obnova postopka
Ker odločba, izdana v postopku obnove postopka, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, je toženec pravilno odločil, da se tožnici na novo odmerjena višja invalidska pokojnina z upoštevanjem plač, ki pri pravnomočni odmeri invalidske pokojnine niso bile upoštevane, izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vloženem predlogu za obnovo postopka. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja, da se ji višja pokojnina prizna za nazaj, od invalidske upokojitve dalje.
V času tožničinega padca so bila tla mokra in spolzka in zaradi teh lastnosti predstavljajo nevarno stvar (131. in 149. člen OZ), za katero odgovarja njen imetnik (150. člen OZ). Po določbi drugega odstavka 153. člena OZ je imetnik nevarne stvari prost odgovornosti tudi, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Za oprostitev po drugem odstavku 153. člena OZ je torej odločilno, ali je neko ravnanje za objektivno odgovorno osebo nepričakovano ali nepreprečljivo (neodvrnljivo). Hoja tožnice po mokrih tleh ni bila nepredvidljiva. Čistilke hodijo po mokrih hodnikih, ker hodnike očistijo neposredno pred zaključkom delovnega časa in nato po mokrem hodniku odidejo domov. Zato se tožena stranka ne more razbremeniti svoje objektivne odgovornosti za škodo, ki je posledica dejstva, da so mokra tla nevarna stvar v smislu določb OZ.
Ker je drugotožena stranka dovoljevala hojo po mokrih tleh ter delo tako organizirala, da so čistilke očistile tla oziroma hodnik neposredno pred zaključkom delovnega časa ter potem po mokrem hodniku zapustile prostore drugotožene stranke, tožnici tudi ni mogoče očitati, da je soodgovorna za nastalo škodo.
ZPP v 2. odstavku 188. člena določa, da tožeča stranka tožbo lahko umakne tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje, da je privolila v umik. V konkretnem postopku navedeni pogoji niso podani, saj tožena stranka ni podala soglasja k umiku, rok 15 dni po izjavi o umiku pa še ni potekel, zato je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka nezakonit.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 48, 198, 199.
zdraviliško zdravljenje - prestavitev zdraviliškega zdravljenja - pogoji
Ker pri tožniku niso bili podani utemeljeni razlogi (bolezen ali drugi podobni razlog) za prestavitev zdraviliškega zdravljenja, določenega za določeno obdobje, tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do zdravljenja v naravnem zdravilišču tako, kot mu je bila že priznana z odločbo toženca, ni utemeljen.
namestitev v varovani oddelek – zaslišanje prizadete osebe – trajanje ukrepa – omejene prostorske zmogljivosti – mnenje socialno varstvenega zavoda
Nasprotnemu udeležencu – tudi v primeru, če je sicer okrnjena njegova sposobnost razumeti pomen postopka in skrbeti za svoje pravice – je treba dati možnost, da se v postopku izjavi, ni pa ga mogoče k takemu sodelovanju prisiliti. Možno je, da oseba, ki je bila vabljena na narok, niti ni sposobna oceniti pomena vabila in posledic, če se vabilu ne odzove. Zaključek, da oseba zavrača sodelovanje v postopku, in da zato vztrajanje pri vzpostavitvi osebnega stika med njo in sodiščem ni smiselno, mora zato temeljiti na skrbni presoji vseh okoliščin primera in je dopusten le izjemoma.
Mnenje socialno varstvenega zavoda je namenjeno ugotavljanju, ali določen socialno varstveni zavod lahko zagotovi ustrezne pogoje, povezane z namestitvijo določene osebe v varovanem oddelku. Med temi pogoji so poleg strokovne usposobljenosti osebja tudi prostorske zmogljivosti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZPZRTH člen 2, 6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - program razreševanja presežnih delavcev - rok za podajo odpovedi - odpoved večjemu številu delavcev
Kdaj je pričel teči rok za podajo odpovedi je dejansko vprašanje, ki ga sodišče posebej ugotavlja v vsakem konkretnem primeru.
Rok za podajo odpovedi s strani delodajalca je pričel teči z uveljavitvijo akta o organiziranosti družbe in organizacijski strukturi oz. z odločitvijo o ukinitve organizacijske enote. Zato tožena stranka ni zamudila šest mesečnega prekluzivnega roka za podajo odpovedi iz 6. odstavka 88. člena ZDR, saj je šlo za odpovedi večjemu številu delavcev na podlagi programa razreševanja presežnih delavcev. Potreba po tožnikovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov je prenehala z uveljavitvijo akta o organiziranosti družbe in organizacijski strukturi, saj je tožnik dejansko do takrat še normalno opravljal delo in ni bilo zakonitega razloga za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
URS člen 4, 4/2, 33, 50. ZPIZ-1 člen 39, 180, 180/1, 181. ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 125, 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/4. ZMEPIZ člen 43.
nova odmera pokojnine - pravnomočna odločba
Tožnici je bila starostna pokojnina že pravnomočno priznana in odmerjena, ne da bi bil pri tem upoštevan del plače, izplačan v letu 1992 iz naslova dobička. Za ponovno odmero starostne pokojnine z upoštevanjem tega dela plače ni pravne podlage.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnih prostorov - javni zavod - sredstva v družbeni lastnini - dejavnost posebnega družbenega pomena - lekarniška dejavnost
Tožena stranka je v skladu z določbami Zakona o zavodih - ZZ (zlasti 1., 3. in 4. člen) in določbami Zakona o lekarniški dejavnosti - ZLD (2. člen) javni zavod, nikakor pa nima statusa organizacije združenega dela, družbeno politične skupnosti ali druge družbeno pravne osebe, niti takšnega statusa ni imela v času sklenitve sporne najemne pogodbe. Predpostavka odpovedi najemnega razmerja s soglasjem občinske skupščine iz prvega odstavka 25. člena ZPSPP pa je ravno v tem, da ima najemnik takšen privilegiran pravni status.
ZP-1 člen 21, 26. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-6. ZCes - 1 člen 2, 2/1, 2/1-34.
splošna pravila za odmero sankcije – opomin – prekoračitev hitrosti v naselju
Okoliščine storitve prekrška (prekoračitev dovoljene hitrosti vožnje za naselje za več kot enkrat v času največje frekvence prometa), stopnja odgovornosti in obdolženčeva predkaznovanost ne utemeljujejo izreka opomina.
Vrednost spora (plačilo odškodnine v višini obračunanih zamudnih obresti in povrnitev stroškov predsodnega postopka) je bila ves čas postopka že od vložitve tožbe določena po višini. Vrednost predmeta se zato določi po višini dajatve.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu podrobno obrazložilo pravila o vročanju sodnih pošiljk, prepričljivo je obrazložilo tudi, zakaj nima podlage, da bi podvomilo v pravilnost opravljene vročitve, pritožnica pa v pritožbi zgolj z vztrajanjem pri navedbi, da ji sklep o prenehanju vozniškega dovoljenja ni bil nikoli v ročen, odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati. Tudi navedbe o zastaranju prekrška niso upoštevne, glede na to, da storilka ni uporabila pravnega sredstva, ki ga je imela ob vročitvi sklepa o prenehanju vozniškega dovoljenja na voljo.
zamudna sodba - obveznost plačila - plačilo razlike plače
Tožena stranka je tožniku v vtoževanem obdobju izplačevala nižjo plačo, kot je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, zato je tožena stranka iz naslova premalo izplačanih plač tožniku za navedene mesece v skladu z določbo 42. člena ZDR dolžna izplačati razliko v plači. S pritožbenimi navedbam, da je tožniku izplačala vse, kar mu v pripada v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi katerega se v skladu z 2. odstavkom 338. člena ZPP zamudna sodba ne more izpodbijati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožnik je kršil delovne obveznosti s tem, da je iz poslovnih prostorov tožene stranke odtujil vrtalno glavo oz. vrtalnik, last tožene stranke. S svojim ravnanjem je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitev ima vse znake kaznivega dejanja tatvine, zaradi česar je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, na podlagi 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, zakonita.
Tožnik je ob vložitvi tožbe dne 8. 7. 2011 lahko upravičeno zahteval ugotovitev nezakonitosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke z dne 4. 6. 2011, in sicer v skladu z citirano splošno določbo 3. odstavka 204.člena ZDR, vendar je kasneje, šele tekom postopka pravna korist za takšno ugotavljanje in poziv tožnika nazaj na delo po pogodbi iz leta 2003, s priznanjem vseh pravic iz delovnega razmerja od 8. 4. 2011 dalje, odpadla, saj je bilo pravnomočno razsojeno o zavrnitvi tožbenih zahtevkov za ugotovitev nezakonitosti, reintegracijo in reparacijo v zvezi s pred tem podano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008. S tem, ko je Vrhovno sodišče RS s sodbo spremenilo pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje in razveljavilo sodbi sodišča prve in druge stopnje, je oživela prvotna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008. Na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008 pa je tožniku pri toženi stranki že prenehalo delovno razmerje, zato je treba tožnikovo tožbo, ki je bila vložena dne 8. 7. 2011 zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 6. 2011, zavreči, ker ni podana pravna korist tožnika za vložitev tožbe.