invalidnina - telesna okvara - odločba - socialni spor
Predmet socialnega spora je lahko le dokončni upravni akt oziroma v primerih molka organa prvostopenjski upravni akt. Za odločanje o tem, da je toženec dolžan v roku 60 dni odločiti o tožnikovi pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega organa, kar je tožnik skupaj s priznanjem invalidnine uveljavljal s tožbenim zahtevkom, niso izpolnjene procesne predpostavke.
ZP-1 člen 14a, 56, 56/3, 62a, 62a/1, 136, 136/1, 136/1-1. ZOUTI člen 21, 21/1, 21/1-19, 21/3.
odločba o prekršku – nerazumljiv izrek – opis prekrška – sprememba na slabše – obstoj prekrška – odgovornost samostojne podjetnice posameznice - prepoved kajenja v zaprtem javnem prostoru
Ker se mora sodba, s katero sodišče odloči o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, nanašati le na osebo, navedeno v odločbi (subjektivna identiteta) in na dejanje, ki je predmet odločbe o prekršku (objektivna identiteta), sodišče ne sme spreminjati opisa dejanja v odločbi.
zahteva za sodno varstvo – pravočasnost zahteve za sodno varstvo
Pravočasnost vložitve pravnega sredstva je procesna predpostavka za obravnavo le-tega. Preizkus pravočasnosti in dovoljenosti zahteve za sodno varstvo opravi v skladu z določbo 64. člena Zakona o prekrških (ZP-1) sodišče, ki mora prepozno ali nedovoljeno zahtevo za sodno varstvo s sklepom zavreči, če tega ni storil prekrškovni organ.
posel rednega upravljanja – posel izrednega upravljanja – zasteklitev balkonov na večstanovanjski stavbi – soglasje vseh etažnih lastnikov – prispevek za rezervni sklad
Posel zasteklitve balkonov ne predstavlja rednega upravljanja solastne stvari, temveč posel izredne uprave, ki terja soglasje vseh etažnih lastnikov. Ker o zasteklitvi večstanovanjske stavbe nesporno ni bilo doseženo soglasje vseh solastnikov, takšna odločitev toženke ne more zavezovati. Posledično pa ne more biti zavezana niti k plačilu povečane vrednosti prispevka v rezervni sklad, ki ga je tožeča stranka med drugim utemeljila s sklicevanjem na načrtovano zasteklitev balkonov.
Tožnik je s tem, ko je mesec dni pred vložitvijo zahteve za denarno socialno pomoč kupil osebno vozilo (čeprav je njegova vrednosti manjša od vrednosti osebnega vozila, ki se upošteva v premoženje), izgubil sredstva za preživljanje iz razlogov, na katere je sam vplival. Zato je tožbeni zahtevek na priznanje denarne socialne pomoči neutemeljen.
ZZK-1 člen 98, 99, 100, 100/1, 100/3, 100/4, 100a. ZGO-1 člen 158.
zaznamba izvršbe - učinki zaznambe prepovedi nedovoljene gradnje - ovira za pravnoposlovno razpolaganje imetnika pravice
ZGO-1 daje le materialnopravno podlago za vpis prepovedi, načina vpisa in učinke vpisa pa določa ZZK-1. V 100a členu je tako določeno, da se za zaznambo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje smiselno uporabljajo 98. člen, 99. člen ter prvi, tretji in četrti odstavek 100. člena ZZK-1.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 48, 198, 199.
zdraviliško zdravljenje - prestavitev zdraviliškega zdravljenja - pogoji
Ker pri tožniku niso bili podani utemeljeni razlogi (bolezen ali drugi podobni razlog) za prestavitev zdraviliškega zdravljenja, določenega za določeno obdobje, tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do zdravljenja v naravnem zdravilišču tako, kot mu je bila že priznana z odločbo toženca, ni utemeljen.
ZOFVI člen 115. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. KPVIZ člen 38, 39, 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - vzgoja in izobraževanje
Zmanjšanje števila vpisanih dijakov in posledično zmanjšanje števila oddelkov pomeni ekonomski pa tudi organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, v konkretnem primeru potreba po delu učitelja angleščine, ki ga je opravljala tožnica (1. alineja prvega odstavka 88. člena ZDR). Obenem pa navedeno predstavlja poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi po specialnem predpisu, saj 115. člen ZOFVI izrecno določa, da se za poslovne razloge po tem zakonu štejejo spremembe programov vzgoje in izobraževanja, standardov in normativov, izobraževalnih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - omejitve in izvzetja iz izvršbe - opredelitev omejitev v sklepu o izvršbi
V sklepu o izvršbi oziroma o nadaljevanju izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet mora biti opredeljeno, ali je treba upoštevati omejitev, ki velja za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, za katere je predpisana omejitev v manjšem obsegu, ali pa za druge denarne terjatve, za katere je omejitev večja.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnih prostorov - javni zavod - sredstva v družbeni lastnini - dejavnost posebnega družbenega pomena - lekarniška dejavnost
Tožena stranka je v skladu z določbami Zakona o zavodih - ZZ (zlasti 1., 3. in 4. člen) in določbami Zakona o lekarniški dejavnosti - ZLD (2. člen) javni zavod, nikakor pa nima statusa organizacije združenega dela, družbeno politične skupnosti ali druge družbeno pravne osebe, niti takšnega statusa ni imela v času sklenitve sporne najemne pogodbe. Predpostavka odpovedi najemnega razmerja s soglasjem občinske skupščine iz prvega odstavka 25. člena ZPSPP pa je ravno v tem, da ima najemnik takšen privilegiran pravni status.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - odškodnina - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini obračunanih zamudnih obresti - stroški postopka
V predsodnem postopku sta bili izdani neustrezni odločbi, ki jih je sodišče prve stopnje v sodnem postopku odpravilo kot nezakoniti in tožniku na podlagi ugotovljene III. kategorije invalidnosti priznalo ne samo pravice do drugega dela v svojem poklicu oziroma dela na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom, pač pa tudi pravico do nadomestila za invalidnost. Odločitev toženca o zavrnitvi pravic iz invalidskega zavarovanja v odpravljenih odločbah je bila neustrezna, v novem postopku pa je bila s sodno odločbo tožniku priznana tudi pravica do nadomestila za invalidnost, ki bi morala biti tožniku priznana že v postopku pred tožencem. Ker toženec ni z ničemer dokazal, da bi bila odgovornost za izdajo neustrezne odločbe na strani tožnika, delodajalca ali druge osebe, je v konkretnem primeru podan dejanski stan po določbi 2. odstavku 276. člena ZPIZ (po kateri je zavod dolžan v primeru, da mora denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku izplačati za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, pa do izdaje ustrezne odločbe ni prišlo zaradi ravnanja zavarovanca oziroma vlagatelja, delodajalca ali druge osebe, upravičencu izplačati odškodnino v višini obračunanih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek bil izplačan, pa do izvršitve odločbe) in je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od nadomestil za čas, ko bi morala biti izplačana (do plačila), ne glede na to, da tožniku nadomestilo za invalidnost še ni bilo odmerjeno.
Tožnik je ob vložitvi tožbe dne 8. 7. 2011 lahko upravičeno zahteval ugotovitev nezakonitosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke z dne 4. 6. 2011, in sicer v skladu z citirano splošno določbo 3. odstavka 204.člena ZDR, vendar je kasneje, šele tekom postopka pravna korist za takšno ugotavljanje in poziv tožnika nazaj na delo po pogodbi iz leta 2003, s priznanjem vseh pravic iz delovnega razmerja od 8. 4. 2011 dalje, odpadla, saj je bilo pravnomočno razsojeno o zavrnitvi tožbenih zahtevkov za ugotovitev nezakonitosti, reintegracijo in reparacijo v zvezi s pred tem podano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008. S tem, ko je Vrhovno sodišče RS s sodbo spremenilo pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje in razveljavilo sodbi sodišča prve in druge stopnje, je oživela prvotna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008. Na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008 pa je tožniku pri toženi stranki že prenehalo delovno razmerje, zato je treba tožnikovo tožbo, ki je bila vložena dne 8. 7. 2011 zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 6. 2011, zavreči, ker ni podana pravna korist tožnika za vložitev tožbe.
brezposelnost - denarno nadomestilo - prenehanje pravice
Ker je že ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb in ob uveljavitvi zahtevka za denarno nadomestilo obstajala podlaga za izplačilo dohodka iz dela (tožnik je imel sklenjeno avtorsko pogodbo), pa tožnik o tem zavoda ob prijavi ni obvestil, niti ga ni obvestil o opravljenem delu po sklenjeni avtorski pogodbi v roku 3 dni po prejetih izplačilih za opravljeno delo, je toženec utemeljeno odločil, da mu preneha pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
pristojnost – krajevna pristojnost – postopek o prekršku proti mladoletniku
Glede na določbo 174. člena ZP-1 je za postopek o prekršku proti mladoletniku krajevno pristojen sodnik sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva. Glede na to, da je mladoletnik nastanjen v Vzgojnem domu na območju krajevne pristojnosti Okrajnega sodišča v Postojni, je višje sodišče izpodbijani sklep Okrajnega sodišča v Postojni razveljavilo ter kot pristojno sodišče za odločanje o vloženem obdolžilnem predlogu Policijske postaje določilo Okrajno sodišče v Postojni.
namestitev v varovani oddelek – zaslišanje prizadete osebe – trajanje ukrepa – omejene prostorske zmogljivosti – mnenje socialno varstvenega zavoda
Nasprotnemu udeležencu – tudi v primeru, če je sicer okrnjena njegova sposobnost razumeti pomen postopka in skrbeti za svoje pravice – je treba dati možnost, da se v postopku izjavi, ni pa ga mogoče k takemu sodelovanju prisiliti. Možno je, da oseba, ki je bila vabljena na narok, niti ni sposobna oceniti pomena vabila in posledic, če se vabilu ne odzove. Zaključek, da oseba zavrača sodelovanje v postopku, in da zato vztrajanje pri vzpostavitvi osebnega stika med njo in sodiščem ni smiselno, mora zato temeljiti na skrbni presoji vseh okoliščin primera in je dopusten le izjemoma.
Mnenje socialno varstvenega zavoda je namenjeno ugotavljanju, ali določen socialno varstveni zavod lahko zagotovi ustrezne pogoje, povezane z namestitvijo določene osebe v varovanem oddelku. Med temi pogoji so poleg strokovne usposobljenosti osebja tudi prostorske zmogljivosti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZPZRTH člen 2, 6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - program razreševanja presežnih delavcev - rok za podajo odpovedi - odpoved večjemu številu delavcev
Kdaj je pričel teči rok za podajo odpovedi je dejansko vprašanje, ki ga sodišče posebej ugotavlja v vsakem konkretnem primeru.
Rok za podajo odpovedi s strani delodajalca je pričel teči z uveljavitvijo akta o organiziranosti družbe in organizacijski strukturi oz. z odločitvijo o ukinitve organizacijske enote. Zato tožena stranka ni zamudila šest mesečnega prekluzivnega roka za podajo odpovedi iz 6. odstavka 88. člena ZDR, saj je šlo za odpovedi večjemu številu delavcev na podlagi programa razreševanja presežnih delavcev. Potreba po tožnikovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov je prenehala z uveljavitvijo akta o organiziranosti družbe in organizacijski strukturi, saj je tožnik dejansko do takrat še normalno opravljal delo in ni bilo zakonitega razloga za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
URS člen 4, 4/2, 33, 50. ZPIZ-1 člen 39, 180, 180/1, 181. ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 125, 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/4. ZMEPIZ člen 43.
nova odmera pokojnine - pravnomočna odločba
Tožnici je bila starostna pokojnina že pravnomočno priznana in odmerjena, ne da bi bil pri tem upoštevan del plače, izplačan v letu 1992 iz naslova dobička. Za ponovno odmero starostne pokojnine z upoštevanjem tega dela plače ni pravne podlage.
odprava kršitev pravic iz delovnega razmerja - ocenjevanje javnih uslužbencev - pravice iz delovnega razmerja - izobraževanje
Tožnica je bila premeščena z delovnega mesta kriminalistične inšpektorice na delovno mesto kriminalistične inšpektorice specialistke, nato pa na delovno mesto policijski inšpektor specialist. Zato so tožničini zahtevki (do zagotovitve dostopa do vsega gradiva, dokumentacije, ostalih delovnih sredstev in delovnega materiala ter do vseh tožničinih osebnih stvari, ki so se na dan pečatenja nahajale v omarah in predalih na njenem delovnem mestu, omogočanja izvrševanja pravice do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja in zagotavljanja dela, za katerega sta se stranki tega postopka dogovorili v pogodbi o zaposlitvi), ki se nanašajo na izvrševanje pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto kriminalistična inšpektorica, že iz tega razloga neutemeljeni.
Tožeča stranka svoje obveznosti po sklenjeni pogodbi o izobraževanju ni izpolnila, saj toženi stranki ni zagotovila sklenitve delovnega razmerja skladno s pogodbo o štipendiranju do izteka obdobja, za katerega je tožena stranka prejemala štipendijo, zato je tožena stranka prosta vseh pogodbenih obveznosti.