Če se državno pravobranilstvo postopka ne udeležuje kot stranka, temveč kot zakoniti zastopnik države, ima pravico tako do stroškov (v pomenu materialnih izdatkov) kot tudi nagrade (za delo).
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL47359
ZAP člen 21, 56, 21, 56. ZASP člen 80, 101, 80, 101. ZIZ člen 10, 10. ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 354/3, 384, 76, 76/1, 81, 81/5, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 354/3, 384.
kršitev avtorske pravice - avtorski honorar - sposobnost biti stranka - zavrženje tožbe
Iz trditvene in dokazne podlage ni mogoče povzeti ugotovitve, da je bila sklenjena avtorska pogodba. Takšna ugotovitev je protispisna in neobrazložena. Poleg tega avtorske pogodbe, ki naj bi bila sklenjena, ni v spisu. Opozoriti je zato treba na določbo 56. člena Zakona o avtorski pravici iz leta 1978.
Revizija zoper odločbe, izdane v postopkih zavarovanja, ni dovoljena.
izvršba po uradni dolžnosti - prisilna izterjava davkov - predujem za stroške
Kadar država na podlagi 81. člena Zakona o davčnem postopku davek izterjuje v sodnem, izvršilnem postopku, ne gre za postopek, ki bi tekel po uradni dolžnosti. Zato tudi ne pride v poštev določba četrtega odstavka 38. člena ZIZ.
ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
začasna odredba - predpostavke - nova dejstva v pritožbi
Sodišče je vezano na trditveno podlago tožbe, saj odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP) in praviloma ugotavlja le dejstva, ki jih stranke navajajo (7. čl. ZPP). Vse navedeno velja smiselno tudi za zahtevo stranke po izdaji začasne odredbe (15. čl. ZIZ). Zgolj prepis abstraktne zakonske norme ne pomeni izkazovanja verjetnega obstoja predpostavk, potrebnih za izdajo začasne odredbe. Ob tako pomanjkljivi dejanski podlagi predlagane začasne odredbe je torej sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani.
V sklepu o dedovanju se vsebina volila le opredeli. Pravico zahtevati izpolnitev volila ima volilojemnik od tistega, ki mu je z oporoko naloženo, naj volilo izpolni, na podlagi oporoke in ne na podlagi sklepa o dedovanju.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja - napotitev na pravdo
Če je glede obsega skupnega premoženja že bilo odločeno s sodbo, ni podlage za uporabo določbe 3. odst. 118. člena ZNP, po kateri, v primeru spora o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev, sodišče skladno z 9. členom ZNP napoti udeležence na pravdo in postopek prekine.
Pri osnovi za izračun odpravnine po 36f. členu ZDR se upošteva tudi nadomestilo plače, ki ga invalid prejema zaradi dela na drugem ustreznem delu po določbah ZPIZ.
sklenitev delovnega razmerja - podpis pogodbe o zaposlitvi
Po dokončnosti sklepa o izbiri med prijavljenimi kandidati (10. čl. ZTPDR) je delodajalec izbranemu kandidatu dolžan ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi, s katero se v skladu s KP oz. splošnim aktom dogovorita o pravicah in obveznostih, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero delavec sklepa delovno razmerje. Ta dolžnost delodajalca bi prenehala le, če bi se dokončni sklep o izbiri spremenil v individualnem delovnem sporu oz. z obnovo postopka pri delodajalcu.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-3, 23, 23/1, 23/1-3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235, 235.
zdravstveno zavarovanje - povrnitev stroškov
Pri presoji vprašanja, ali se je tožnica s podpisom vnaprej pripravljene izjave o samoplačništvu odpovedala morebitnemu kasnejšemu uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja (plačilo zdravstvenih storitev iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja), je potrebno ugotoviti pravo voljo tožnice, ki mora biti pravno veljavno izražena, razumljiva, svobodna in resna. S tem, ko je tožnica podpisala vnaprej pripravljen obrazec o samoplačništvu, ni izrazila svoje prave volje, saj je bila ta podana v okoliščinah, ko toženec glede na tedanje stališče ni priznaval povračila stroškov v tožničinem primeru, razen tega pa se tožnica s podpisom izjave tudi ni odpovedala morebitnemu kasnejšemu uveljavljanju pravic iz zdravstenega zavarovanja.
S fiktivno vročitvijo vabila na glavno obravnavo po 1. in 2. odst. 141. člena ZPP je šteti, da je vročitev v smislu 1. odst. 209. člena ZPP opravljena v redu. Zato je ob odsotnosti tožnice in na predlog tožene stranke sodišče na glavni obravnavi z izpodbijanim sklepom zakonito ugotovilo mirovanje postopka.
pokojninsko zavarovanje - predčasna pokojnina - začasna odredba - zmotna uporaba materialnega prava
Skladno z 269. členom ZPIZ/92 lahko drugostopni organ toženca pravnomočno odločbo razveljavi ali spremeni tudi v primeru, če so bile očitno kršene materialne določbe zakona v škodo zavoda (toženca). Od okoliščin vsakega posameznega primera je odvisno, kdaj je očitana kršitev podana. Za tako kršitev gre, če je materialni zakon v formulaciji jasen in ga je mogoče razlagati in razumeti samo v enem smislu, uporabil pa se je v nasprotju s tem smislom ter v primeru, če je organ uporabil za pravno razmerje napačen materialni zakon ali, če je bil na podlagi dejanskega stanja napravljen očitno napačen pravni zaključek.
Za vložitev revizije mora odvetnik vložiti novo pooblastilo. Pojem pravna sredstva obsega tako redna kot izredna pravna sredstva, zato zadostuje, da je v novem pooblastilu navedeno, da je odvetnik pooblaščen za vložitev pravnih sredstev.
Če tožnik vtožuje zastarano terjatev, to ne pomeni krivdnega ravnanja, saj sodišče upošteva zastaranje le na ugovor nasprotne stranke. Stranka, ki vloži tožbo za zastarano terjatev, računa s tem, da sodišče, če nasprotna stranka ne bo postavila ugovora zastaranja, le-tega po uradni dolžnosti ne bo preizkušalo ter upoštevalo. Zato ne gre za separatne stoške po 3. odst. 36. člena ZDSS, saj tožniku ni mogoče očitati krivdnega ravnanja.
V kolikor tožena stranka kot pravna oseba v roku 15 dni od prejema taksnega naloga ne plača dolžne sodne takse za odgovor na tožbo, je dolžna plačati poleg takse za odgovor na tožbo še kazensko takso.
družinska pokojnina - neupravičena obogatitev - verzija - tek zamudnih obresti
Sodišče je pravilno uporabilo določbe 214. čl. ZOR. Glede na navedeno zakonsko določbo je dejstvo, da naj bi bil toženec glede preplačila družinske pokojnine v dobri veri, pomembno le za določitev datuma, od katerega dalje tečejo zakonite zamudne obresti, ne pa za vprašanje utemeljenosti obrestnega zahtevka.
Smrt tujca v tuji državi zaradi udeležbe v tuji vojski ali kot posledica vojne v tuji državi ni riziko obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v sistemsko-pravni ureditvi R Slovenije. Zato je za odločanje o pravici do družinske pokojnine najprej potrebno razčistiti, ali je sploh mogoče šteti, da je bil pokojni nazadnje zavarovan pri slovenskem nosilcu zavarovanja.
Tožnika je sodišče prve stopnje spoznalo za odgovornega hujše kršitve delovne obveznosti malomarnega izpolnjevanja delovnih obveznosti. Iz obrazložitve sodbe niti iz obrazložitve odločbe disciplinske komisije in sklepa delavskega sveta ni razvidno, katere konkretne delovne obveznosti je tožnik malomarno izpolnjeval. V spisu ni niti opisa delovnega mesta tožnika niti opisa delovnih mest drugih delavcev, ki so oddajali in sprejemali blago v skladišču niti predpisov o materialnem in knjigovodskem poslovanju skladišča, tako da ni mogoče presoditi, ali je tožnik dejansko malomarno izpolnjeval svoje delovne obveznosti. V disciplinskem postopku se ugotavlja individualna odgovornost (krivda, malomarnost) delavca in delavca ni mogoče bremeniti le za objektivno ugotovljene nepravilnosti v skladišču.
pokojninsko zavarovanje - dodatek k pokojnini - odmera pokojnine
Določbe Zakona o zagotavljanju socialne varnosti glede priznanja in odmere pravice do dodatka k pokojnini je potrebno razlagati tako, da je potrebno ugotoviti pogoje po 1. členu ZZSV in obenem opraviti tudi odmero po 3. oz. 4. členu ZZSV, torej mora biti dodatek finančno ovrednoten. V primeru ločenega obravnavanja priznanja pravice in odmere dodatka, bi lahko prišlo do situacije, da bi bila pravica priznana, čeprav bi bilo v odmernem postopku ugotovljeno, da je pokojnina, ki se izplačuje upravičencu, višja od odmerne osnove in da torej dodatek upravičencu ne gre.
smrt stranke - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Od volje strank oz. dedičev je odvisen nadaljnji potek postopka, ki se je v predmetni zadevi nadaljeval že z dopisom sodišča tožnikovi vdovi, s katerim jo je pozvalo, da se izjasni, ali prevzame postopek v socialnem sporu. V primeru nadaljevanja postopka bi sodišče postopek lahko ustavilo le v primeru, če bi najprej ugotovilo pravo voljo dedičev, torej če bi se dediči izjasnili oz. bi bilo iz njihovega ravnanja mogoče zaključiti, da ne prevzamejo postopka.
Spor o izročitvi medicinskih izvidov, ki teče pred okrajnim sodiščem, ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, ker ne gre za pravico ali pravno razmerje, od katerega razrešitve bi bila odvisna odločba socialnega sodišča o predlogu za obnovo sodnega postopka. Medicinska dokumentacija predstavlja dokaz o obstoju ali neobstoju kakšnega pravnorelevantnega medicinskega dejstva, in ga lahko na podlagi predloga stranke pridobi socialno sodišče samo.