denarna pomoč med brezposelnostjo - pogoj za uveljavitev pravice - dohodki na družinskega člana - katastrski dohodek
Pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo skladno z 2. odst. 35. člena ZZZPB pridobi zavarovanec le v primeru, če dohodki družinskih članov v povprečju ne presegajo zakonsko določenega cenzusa (80 % zajamčene plače po zakonu). Ker je bil že ob upoštevanju plače tožničinega moža ta cenzus presežen, so pritožbene navedbe glede višine katastrskega dohodka brezpredmetne, kajti odločitev o zavrnitvi pravice ni bila odvisna od višine katastrskega dohodka. Celo v primeru, da katastrskega dohodka sploh ne bi bilo, je bil cenzus presežen že z upoštevanjem ostalih dohodkov.
Delodajalcu pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti in škode ni več potrebno upoštevati 72. čl. ZTPDR, temveč se odškodninska odgovornost v skladu z novejšo sodno prakso ugotavlja po določbah ZOR (člen 154. in dalje). Temeljni elementi odškodninske odgovornosti so nastanek škode, da škoda izvira iz protipravnega ravnanja, obstoj vzročne zveze med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem (obstoj le-teh je dolžan dokazati tisti, ki nastanek škode zatrjuje) in odgovornost na strani povzročitelja škode, ki je dolžan škodo povrniti, če ne dokaže, da je le-ta nastala brez njegove krivde (154. člen ZOR). Če delodajalec uspešno dokaže vse elemente odškodninske odgovornosti delavca, lahko predlaga pobot medsebojnih terjatev, ne more pa samovoljno pobotati delavčeve plače z zneskom, ki naj bi predstavljal povračilo škode, ki naj bi jo delavec povzročil.
Osnovo za izračun odpravnine predstavlja po 3. odst. 36f. člena ZDR delavčeva povprečna neto plača v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. To izhaja iz zavrnitve predloga Državnega zbora RS za sprejem obvezne razlage citirane določbe ZDR (Poročevalec DZ, št. 13/96), saj je Državni zbor pristal, da se pojem plače iz 3. odst. 36f. člena ZDR v praksi še naprej uporablja v smislu neto plače.
ZDSS člen 35, 35. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o štipendiranju člen 2, 2/1, 2, 2/1.
absolutna bistvena kršitev
Ker je sodišče ugodilo zahtevku za priznanje pravice do republiške štipendije ter istočasno tožencu naložilo, da odloči o upravičenosti tožnika do prej navedene pravice, je izrek sam s sabo v nasprotju, v nasprotju pa je tudi z obrazložitvijo sodbe ter s 35. členom ZDSS. Glede na navedeno je podana bistvena kršitev določb postopka 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP.
ZPIZ člen 282, 282/1, 282, 282/1. ZDSS člen 5, 5/2, 5, 5/2.
stvarna pristojnost sodišča - invalidnina za telesno okvaro zaradi nesreče pri delu
ZDSS v 2. odst. 5. člena določa, da je socialno sodišče na področjih iz 1. odst. istega člena pristojno odločati tudi v sporih o odgovornosti za škodo, ki jo zavod povzroči zavarovancu oz. za škodo, ki je povzročena zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem. Ker tožnik (ZPIZ) v predmetni zadevi od toženca (delodajalca) uveljavlja povnitev škode, ki mu nastaja zaradi izplačevanja invalidnine svojemu zavarovancu oz. delavcu toženca, do škode pa naj bi prišlo zaradi opustitve ukrepov za varstvo pri delu s strani toženca (1. odst. 282. člena ZPIZ/92), gre za spor, ki je v zvezi z zavarovalnim razmerjem. Zato je podana tudi stvarna pristojnost socialnega sodišča po 2. odst. 5. člena ZDSS.
prenehanje delovnega razmerja - transformacija delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - delovno razmerje za nedoločen čas
Če delodajalec ne ugotovi, kdaj delavcu preneha delovno razmerje za določen čas in o tem delavca ne obvesti, delavec pa ostane na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, pride do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas. Volja delodajalca, da delavca ni imel namena zaposliti v obdobju po prenehanju delovnega razmerja sklenjenega za določen čas, na transformacijo nima vpliva.
Ker tožena stranka zaposluje več kot 10 delavcev, je glede na določbe 35. do 36i. člena ZDR, ki ureja postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev, dolžna sprejeti program razreševanja trajno presežnih delavcev, kot to izhaja iz določbe 36i. člena ZDR. Ker tega ni storila, so sklepi o določitvi tožnika za trajno presežnega delavca nezakoniti.
pokojninsko zavarovanje - zamuda - tek zamudnih obresti
Ker terjatev ni nastala s sodbo prvostopenjskega sodišča, je napačna uporaba 1. odst. 277. čl. ZOR. Pri presoji zamude po 277. čl. ZOR pri organih, ki izvršujejo javna pooblastila in ki odločajo v zadevah, pri katerih je podan javni interes (ta je glede uresničevanja sistema socialne varnosti podan), se pričakuje, da so njihove odločbe zakonite. Če se v sodnem postopku ugotovi, da je odločba nezakonita, nastane zamuda organa, pristojnega za odločanje v predsodnem postopku, v smislu 1. odst. 277. čl. že z izdajo nezakonite odločbe, katero nadomesti (pravnomočna) sodna odločba.
prerekanje terjatve - uveljavitev terjatve v stečajnem postopku
V individualnem delovnem sporu, ki se nadaljuje po prerekanju priglašene terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko, preoblikovanje zahtevka (sprememba tožbe), ki bi skupaj z uveljavljanimi stranskimi terjatvami presegalo skupno vrednost v stečaju priglašene terjatve, ni dopustno.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 57, 58, 59, 60, 61, 57, 58, 59, 60, 61. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 7, 7-2, 7-3, 7, 7-2, 7-3.
bolniška odsotnost
Bolniška odsotnost delavca z dela nima zveze z zahtevami, ki jih mora delavec izpolnjevati za opravljanje dela na delovnem mestu, saj bolniška odsotnost (daljša ali krajša, več ali manj takšnih odsotnosti) ne more biti kriterij za zaposlovanje delavcev na delovnih mestih in predhodno oblikovanje zahtev za delo na določenih delovnih mestih. Zato so kriteriji za razvrščanje (pravilno delovnih mest in ne delavcev) lahko vezani le na zahtevane pogoje dela na delovnem mestu (kot to določata SKPgd in KPDKML), ne pa odvisni od tega, koliko časa delavec na delovnem mestu, za katerega sicer izpolnjuje pogoje, dela oz. ne dela zaradi zdravstvenih razlogov.
Pri uveljavljanju zahtevkov iz naslova plače delavca v državnem organu je sodišče vezano na pravnomočno določeno obračunsko osnovo plače in veljavne razporeditvene odločbe. Zato ne more ugoditi zahtevkom mimo določene obračunske osnove, četudi se zahtevek utemeljuje z dejanskim opravljanjem večvrednega dela.
Ni nezakonito, če na zahtevo delavca delodajalec ugodi njegovemu zahtevku za izrabo letnega dopusta in vračunanje neporabljenih ur, saj se lahko sklene sporazumno faktično podaljšanje delovnega razmerja za določen čas, če temelji na skladni volji obeh strank. Delovno razmerje za določen čas se lahko podaljša tudi brez pisne pogodbe s soglasjem obeh strank.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičena odsotnost z dela - čakanje na delo - invalid - odreditev del in nalog
Invalid je v času čakanja na delo lahko poklican le na delo, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti glede na odločbo ZPIZ. Če mu je odrejeno delo, ki ne ustrezna njegovi zdravstveni zmožnosti, pa tako delo odkloni, mu delovno razmerje ne more zakonito prenehati iz razloga po 6. točki 100. člena ZDR.
Na podlagi določbe 48. člena Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI - Ur. list RS št. 12/96, 64/2001) je svet šole sklenil, da je ugovor tožnika zoper razvstitev v plačilni razred utemeljen, ker pri prvi razporeditvi v plačilne razrede ni sodeloval sindikat. Ker je svet šole le odpravil odločbo ravnateljice in ji zadevo vrnil v ponovno odločanje, razporeditev tožnika v plačilni razred ni postala dokončna, zato tožnikova tožba ne izpolnjuje procesnih predpostavk za sodno varstvo in jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
Posredniška pogodba je lahko sklenjena tudi ustno. Pogoj za presojo veljavne sklenitve take pogodbe pa je ugotovitev, ali sta se stranki zedinili o bistvenih sestavinah pogodbe (26. čl. ZOR). To pa je pri posredniški pogodbi dogovor, da bo tožnica posredovala pri sklenitvi kupne pogodbe za nepremičnino in da bo imela pravico do provizije, ko bo pogodba sklenjena. Za veljavnost sklenitve posredniške pogodbe pa ni potrebno, da je dogovorjena tudi višina provizije, kajti to lahko določi sodišče (prim. 1. in 2. odst. 822. čl. ZOR).
ZOR člen 200, 200. URS člen 14, 34, 35, 39, 83, 83/1, 14, 34, 35, 39, 83, 83/1.
odškodninska odgovornost - imuniteta
Ni utemeljena širitev razlaga besedila prvega odstavka 83. člena ustave RS, tako da bi ta predstavljal podlago tudi za poslančevo neodgovornost za civilne delikte.
ZTLR člen 25, 25/1, 25/4, 25/5, 25, 25/1, 25/4, 25/5.
gradnja na tujem zemljišču - izbirna pravica
Zmoten je sklep sodišča prve stopnje, da se "toženca doslej nista mogla poslužiti izbirne pravice iz 4. odstavka 25. člena ZTLR, ker gradnja spornega objekta še ni končana". Takšno stališče je posledica napačne interpretacije 5. odstavka 25. člena ZTLR, To pravilo uzakonja skrajno časovno mejo, do katere lahko lastnik zemjišča izbira med tremi opcijami iz 1. odstavka 25. člena ZTLR. Nasprotno pa v njem ni predpisano, da upravičenec, v konkretnem primeru tožena stranka, svoje opcije ne bi mogla uveljaviti že pred zaključkom gradnje gradbenega objekta.
SZ člen 141, 147, 150, 141, 147, 150. ZSR člen 8, 17, 82.
stanovanjska pravica - pravica do uporabe stanovanja - najemna pogodba
Imetnik pravice uporabe na stanovanju v zasebni lasti je upravičen od lastnika zahtevati sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas, ne pa tudi do neprofitne najemnine.
Očesna napaka in slabovidnost pooblaščenca tožeče stranke, ki je napačno prebral številko razpravne dvorane, ne more biti opravičljivi razlog zaradi zamude naroka, saj je razlog za zamudo opravičljiv le, če ni zakrivljen. Ker se predlog za vrnitev v prejšnje stanje opira na očitno neupravičen razlog, tudi narok po 120. členu ZPP ni bil potreben.