brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniške storitve - odvetniška tarifa - načelo enakopravnosti
Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
Bistveno enaki položaji se morajo obravnavati enako in zakonodajalec mora, v kolikor take položaje ureja različno, za to razlikovanje najti razumen razlog, ki izhaja iz stvari same, zakonodajalec pa ga mora ustrezno utemeljiti. Sodišče ugotavlja, da je predlagatelj zakona, ki je določil posebno ureditev plačila dodeljenih odvetnikov, že v postopku sprejemanja tega zakona podal razlago in opravil presojo skladnosti predlagane spremembe zakona z Ustavo RS.
Postopek odvzema pasjega mladiča iz pesjaka na tožnikovem naslovu ter njegova namestitev in oskrba v Zavetišču za mali živali ..., Veterinarska bolnica ..., d.o.o., ki je bil začet po uradni dolžnosti, se je končal za tožnika neugodno, povzročil pa jih je z njegovim protipravnim ravnanjem, je v skladu s citirano določbo drugega odstavka 113. člena ZUP dolžan povrniti stroške namestitve in oskrbe te živali.
Ne drži razlaga tožene stranke, da določba iz 2. alineje prvega odstavka 37. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil, ki jo je pri odločanju uporabila tožena stranka, od nosilca kmetijskega gospodarstva, ki uveljavlja podporo za zelenjadnice, zahteva, da ima na površinah, za katere zahteva tako podporo, te prisotne od 7. maja do 15. avgusta, pač pa sodišče z jezikovno razlago te določbe zaključuje, da od upravičenca zahteva, da v tem obdobju opravi setev zelenjadnic.
Glede na to, da je kmetijstvo dejavnost, ki je odvisna od naravnih danosti, ni mogoče vnaprej določati časa, znotraj katerega morajo biti zelenjadnice prisotne na površini, saj bi to pomenilo, da bi se za kraje, ki so klimatsko povsem različni, zahteval enak čas setve in spravila pridelka, kar pa glede na značilnost kmetovanja ni mogoče.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Po ustaljeni upravnosodni praksi materialna škoda sama po sebi še ne predstavlja težko popravljive škode, temveč mora tožnik izkazati okoliščine, ki kažejo na to, da bo škoda, ki bi z izvršitvijo akta nastala, težko popravljiva ali nepopravljiva v smislu učinkovitega sodnega varstva v primeru uspeha v obravnavanem sporu. Zaradi navedenega mora tožnik izkazati tudi druge okoliščine, ki bi kazale na to, da v primeru uspeha v sodnem postopku, te škode ne bi bilo mogoče nadomestiti. Tožeča stranka pa zgolj splošno zatrjuje nastanek tako materialne kot tudi nematerialne škode, pri čemer v zvezi z navedenimi okoliščinami ni predložila nikakršnih listinskih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno njeno zatrjevanje.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d. ZTuj-2 člen 64, 69, 69/1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve - ovira - objektivni kriterij - odločba o vrnitvi
Z določbo 84. člena ZMZ-1 je zakonodajalec ob sklicevanju na Recepcijsko direktivo II uredil pogoje za odreditev omejitve prosilčevega gibanja tudi v primeru, ko je bilo prosilcu pred tem že omejeno gibanje zaradi postopka vračanja in odstranjevanja v skladu z ZTuj-25 in je mogoče utemeljeno domnevati, da je prošnjo za mednarodno zaščito vložil le zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve. Zakon je sklep, da je mogoče utemeljeno domnevati, da je bila prošnja vložena zaradi oviranja postopka vračanja, vezal na okoliščino, da je imel prosilec že možnost zaprositi za mednarodno zaščito (a tega ni storil), v ostalem pa je ugotavljanje in presojo okoliščin, iz katerih naj bi sledila ta utemeljena domneva, prepustil toženki. Po presoji sodišča iz citirane določbe direktive izhaja, da je v takih okoliščinah nadaljnje pridržanje oziroma omejitev gibanja prosilcu za azil dopustna le, če bi lahko toženka sklepala na obstoj utemeljene domneve, da je prošnja vložena zaradi oviranja oziroma otežitve odločbe o vrnitvi, na podlagi splošnih, vnaprej določenih in za vse prosilce veljavnih objektivnih meril (poleg objektivnega merila, da je prosilec že imel priložnost vložiti prošnjo za mednarodno zaščito). Že iz 15. uvodne izjave Recepcijske direktive II je namreč razvidno, da bi bilo treba pridržanje prosilcev uporabljati v skladu z osnovnim načelom, da se osebe ne bi smelo pridržati zgolj zato, ker prosi za mednarodno zaščito, zlasti v skladu z mednarodnopravnimi obveznostmi držav članic ter členom 31 Ženevske konvencije.
Omejitev gibanja na zakonski podlagi, na katero se sklicuje toženka, je dopustna le, če je tujec vložil prošnjo za mednarodno zaščito zaradi zadržanja ali oviranja izvedbe odstranitve iz države. Če se to zgodi v primeru, ko je za odstranitev iz države potrebna izdaja posebne odločbe, je ukrep omejitve gibanja mogoče izreči le, če je bila taka odločba izdana, saj v takem primeru odstranitev iz države pomeni izvršitev te odločbe.
dovoljenje za prebivanje tujca v RS - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - domneva, da se tujec ne podreja pravnemu redu RS
Tožnik je za nepravilnosti sicer vedel, vendar pa je za to navedel tudi resne in argumentirane razloge (zaradi ženine težke bolezni, kar je podkrepil tudi z listinskimi dokazi), do česar pa se tožena stranka ni kakorkoli opredelila, niti ni zavrnila navedenih dokaznih predlogov v svoji obrazložitvi, kar po mnenju sodišča predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, ker se odločba v tem delu ne da preizkusiti in ker je posledično za odločitev relevantno dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Zakonodajalec v ZTuj-2 ni določil, da je domneva iz 6. točke 1. odstavka 55. člena ZTuj-2 o nepodrejanju pravnemu redu avtomatično podana, čim prosilec izvrši katerikoli prekršek oziroma je spoznan za krivega njegove storitve, pač pa je pri presoji pomembna tudi teža prekrška in njegov morebitni izbris iz evidence prekrškov.
Tožeča stranka pri sklepanju obravnavanih pogodb ni sledila osnovnemu namenu, za katerega se ustanavljajo gospodarske družbe, to je doseganju dohodkov in dobička iz poslovanja in da je bil namen tožeče stranke, da s številnimi medsebojno povezanimi transakcijami, s katerimi je preko posojilnih pogodb prelivala sredstva med povezanimi osebami, zabriše izvor kapitala, ter z zapletenimi transakcijami oteži vpogled v poslovanje. Utemeljen je tudi poudarek, da tožeča stranka ni pojasnila, v čem je ekonomski namen opisanih ravnanj, ko povezane osebe ena drugi v dolgi verigi posojajo sredstva, pri čemer posojilojemalka praviloma sredstva plasira kot posojilo naprej naslednji povezani osebi. Dejstvo, da je A.A. neposredni ali posredni lastnik oz. upravljavec v obravnavanih transakcijah udeleženih družb, ni sporno. Takšna povezanost pa tudi po presoji sodišča omogoča usklajeno delovanje, katerega cilj je izključno zniževanje davčne osnove in s tem davčne obveznosti A.A. s sklenitvijo pravnih poslov, ki jih v enakih ali primerljivih okoliščinah osebe brez ugotovljenih povezav ne bi sklenile.
dohodnina - akontacija dohodnine - davčna osnova - pokojnina iz tujine - osebna olajšava - 100 % telesna okvara - pravica do tuje nege in pomoči - pristojni organ - dokazno breme
Tožnik ni izpolnil trditvenega bremena glede drugega pogoja iz 112. člena ZDoh-2, saj ni podal navedb o tem, da bi mu bila pravica do tuje nege in pomoči priznana z ustrezno odločbo, niti v tej zvezi ni podal nobenih dokaznih predlogov. Vse tožnikove navedbe se tičejo le trditev o sami invalidnosti, kar pa za priznanje predmete olajšave, tudi ob dokazani 100% invalidnosti, ne zadostuje.
Mnenje, ki ga je komisija podala v obravnavanem primeru, in posledično tudi izpodbijana odločba, ki ga povzema v svoje razloge, nista zadovoljiva. Mnenje obsega povzetek predloga za opustitev cepljenja, prepis treh alinej iz drugega odstavka 22.a člena ZNB ter samo stališče glede (ne)opustitve cepljenja s posameznimi cepivi proti posameznim boleznim. Edina stavka v mnenju, ki ju je mogoče uvrstiti med „razloge“ oziroma „obrazložitev“ v pravem pomenu besede“, sta, da je iz predloga in predložene dokumentacije sicer razvidno, da ima tožnik zdravstvene težave, a nobena od njih ne predstavlja zdravstvenega razloga za opustitev obveznega cepljenja po programu, enako tudi ne zdravstvene težave v njegovi širši družini. Ta ugotovitev pa ni v ničemer konkretizirana glede na specifične okoliščine tožnika, navedene v predlogu za opustitev cepljenja; komisija namreč ni z ničemer obrazložila, zakaj stanja, ki so navedena v predlogu, ne predstavljajo pravih kontraindikacij za cepljenje.
izredna razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - razlogi za razveljavitev - očitna kršitev materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. V konkretni zadevi to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka.
Obseg, v katerem je treba ugotoviti dejansko stanje, je sicer res vezan na vsebino materialnih določb, v katerih je opredeljeno, katera dejstva so za odločitev relevantna in katera ne. Vendar pa to ne pomeni, da opustitev ugotovitve katerega od teh dejstev pomeni napačno uporabo materialnega prava.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-b.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - sorazmernost ukrepa - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Za obstoj razloga za omejitev gibanja po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni potrebno, da bi zakon še posebej določal objektivna merila za begosumnost. Po presoji sodišča je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovljeno ter dovolj obrazloženo, zakaj je mogoče tožniku le z namestitvijo v Centru za tujce omejiti gibanje na učinkovit način. Na ta način je toženka obrazložila sorazmernost odrejenega ukrepa
ZDoh-2 člen 48, 48/3, 48/11, 48/12, 48/14. ZDavP-2 člen 308, 308/1, 308/5.
davek od dohodkov iz dejavnosti - ugotavljanje davčne osnove - normirani odhodki - dohodek iz dejavnosti - razlaga pravne norme
O priglasitvi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se ne odloča z upravnim aktom - odločbo, takšne vloge nima niti označitev v davčnem registru. Zato sodišče zavrača kot neutemeljeno zahtevo tožnika, da se označba zavezanca v davčnem registru šteje za odločitev v upravni (davčni) zadevi, in posledično trditev, da je bilo v zadevi dvakrat odločeno ter s tem kršeno načelo ne bis in idem.
V obravnavani zadevi gre za vprašanje, kako razumeti zakonsko ureditev, konkretno besedno zvezo „prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju“. Po presoji sodišča je lahko uporaba tega besedila le dobesedna, saj je določba izrecna in kaže na namen zakonodajalca, da se prav v tem in takšnem primeru ugotavljanja prihodkov uporabijo določbe SRS in ne ureditev oziroma uporaba tistih določb zakona (ZDoh-2), ki se nanašajo na ugotavljanje višine davčne osnove. Prav ta izrecno drugačni pristop je odločilen za njihovo (dobesedno) uporabo. Gre za pogoj, ki predstoji ugotavljanju davčne osnove, ki se ugotavlja naknadno in po posebnih pravilih.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84/1-3. ZTuj-2 člen 69, 69/1. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-b, 8/3-d, 8/4.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - postopek odstranitve tujca iz države - odločba o vrnitvi
ZMZ-1 s tem, ko je v besedilo tretje alineje prvega odstavka 84. člena vključen tudi pogoj, da je imel prosilec „možnost zaprositi za mednarodno zaščito“, določa prav objektivno merilo v smislu točke (d) tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito.
Ker je tožnik za mednarodno zaščito zaprosil po tem, ko je izvedel za vrnitev v Pakistan, pa je tudi po oceni sodišča podana utemeljena domneva, da je prošnjo vložil zaradi zadržanja oziroma oviranja odstranitve iz države.
Za izrek ukrepa omejitve gibanja zadošča, da je izpolnjen eden izmed razlogov po prvem odstavku 84. členu ZMZ-1, zato se sodišče ni opredeljevalo do tožbenih navedb v zvezi z uporabo merila po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
ZDoh-2 člen 45. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (2004) člen 3, 3/8.
dohodnina - odmera dohodnine - zaposlitev pri tujem delodajalcu - stroški prevoza na delo - pavšalne in neizkazane navedbe
V obravnavanem primeru že na podlagi zakonske ureditve ni mogoče govoriti o tem, da je šlo za stroške prevoza na delo in z dela, saj tožnik niti ne zatrjuje, da je potoval na delo in z dela iz Ljubljane v Nyon (oz. do Ženeve), potovanje na tedenski oddih (vikend), na počitnice ali na delo k drugemu delodajalcu pa ne pomeni potovanja na delo in z dela pri delodajalcu A..
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - preprečitev odstranitve iz države - objektivno merilo - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Po presoji sodišča ZMZ-1 s tem, ko je v besedilo tretje alineje prvega odstavka 84. člena vključen tudi pogoj, da je imel prosilec „možnost zaprositi za mednarodno zaščito“, določa prav objektivno merilo v smislu določbe Recepcijske direktive II. Ta določba namreč med objektivna merila celo izrecno uvršča („vključno s tem“) okoliščino, da „je prosilec že imel priložnost začeti azilni postopek“. Besedilo ZMZ-1 sicer ni povsem enako, vendar mu po mnenju sodišča v situacijah, kakršne ureja, ni mogoče pripisovati nikakršnega drugačnega pomena, ne da bi izgubilo vsakršen smisel.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - stranka v postopku - predhodno vprašanje - lastništvo na nepremičninah
V primerih, ko davčni zavezanec trdi, da ni lastnik nepremičnin, in neka druga oseba trdi, da je ona lastnica, kakršen je tudi tu obravnavani primer, po presoji sodišča takšna druga oseba izpolnjuje po pravilih splošnega upravnega postopka pogoje za udeležbo v postopku kot stranski udeleženec, saj zanjo izkazuje pravni interes (44. člen ZUP).
Odločanje o merodajnosti zemljiškoknjižnih vpisov in civilnopravnih razmerij predstavlja predhodno vprašanje, ki ga je treba celovito razrešiti pred odločitvijo o pravnem sredstvu, ki ga je vložila tožnica, slednjega pa ni mogoče zavreči že apriorno s sklicevanjem, da tožnica ne more biti nosilka pravic in obveznosti v postopku zavarovanja, ker ZDavP-2 v tem postopku ne predvideva posebnih pravnih sredstev za tretje.