inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - denarna kazen - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
Nesporno je, da se na parceli 350/1058 še vedno nahaja material. Tožnik v tožbi sicer navaja, da je material na navedeni parceli nov, namenjen gradnji nezahtevnega objekta in na parcelo navožen šele po prejemu gradbenega dovoljenja. Po navedbah tožnika, naj bi bila torej obveznost iz upravne odločbe z dne 21. 12. 2010 izpolnjena. Vendar v zvezi z zatrjevano izvršitvijo tožnik tudi v upravnem sporu ne ponudi nobenega dokaza k trditvi, da je bila parcela res pravočasno očiščena oziroma ustrezno obdelana in zato sodišče njegovim v celoti neizkazanim trditvam ne more slediti. Sodišče meni, da v kolikor bi bila upravna odločba z dne 21. 12. 2010 res izvršena, in bi bil ves material iz parcel odstranjen oziroma porabljen, tako kot to trdi tožnik, bi kmetijski inšpektor ob predhodnih ogledih parcel to tudi ugotovil, sklep o dovolitvi izvršbe oziroma nadaljnji sklepi, s katerimi je bila tožniku naložena v plačilo denarna kazen in določen nov rok izvršbe, pa ne bi bili izdani.
ZZRZI člen 62-65. ZObr člen 39, 39/1, 92, 92/1. ZJU člen 3. ZUS-1 člen 65, 65/1.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote - zavezanec za plačilo
Zavezanec za plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote je lahko le delodajalec, ki ni izpolnil dolžnosti zaposlovanja invalidov (oziroma nadomestnih izpolnitev). Specialnih določb za opredelitev delodajalca ZZRZI nima, zato je pri definiciji tega subjekta treba izhajati iz določb krovnega zakona, ki ureja delovna razmerja ZDR.
Dodaten argument k razlogu, da tožnik v obravnavani zadevi ni delodajalec v smislu prvega odstavka 62. člena ZZRZI, je tudi dejstvo, da je tožnik podpisoval pogodbe o zaposlitvi na podlagi pooblastila, ki ga je dobil s strani Ministrstva za obrambo. Prenos pristojnosti za podpisovanje pogodb o zaposlitvi ne bi bil potreben, če bi bil tožnik lahko delodajalec v smislu krovnih zakonov ZDR, ZJU in ZObr kot specialnega za ureditev tožnikovega položaja kot organa v sestavi Ministrstva za obrambo.
Izpodbijana odločitev ne vsebuje konkretnih razlogov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je bila tožničina prijava projekta zavrnjena. Iz javnega razpisa izhaja, da se v kategorijo A uvrstijo samo tisti projekti, ki imajo oceno B1 + B2 + B3 + B4 + B5 višjo od 15 (prag). Iz obrazložitve izpodbijanega akta pa ne izhaja, zakaj se tožničin projekt, ki je dobil skupno oceno 16,00, ni uvrstil v kategorijo A, niti zakaj je tožničin predlog uvrščen v kategorijo B in zakaj je zavrnjen.
Določbo prvega odstavka 281. člena ZUP se pravilno razlaga v povezavi z določbo prvega odstavka 300. člena tega zakona, in torej v pomenu, da odprava odločbe terja odpravo tudi pravnih posledic, ki so iz nje nastale, (šele) ko je odpravljena odločba nadomeščena z novo odločbo. Zato tudi tožnikovemu zahtevku za vračilo plačane denarne kazni ni mogoče ugoditi, ker je sodišče s sodbo I U 1824/2015 z dne 23. 2. 2016 njen sklep o naloženi denarni kazni (sicer) odpravilo, zadevo pa vrnilo v ponovni postopek, v katerem pa, kar ni sporno, do vložitve tožnikovega zahtevka za vračilo denarne kazni (18. 3. 2016) novega upravnega akta (sklepa) (še) ni izdala.
Denarne sankcije se, ob tem ko morajo biti primerne, da zagotovijo učinkovitost preiskave, po zakonu prilagajajo finančni zmožnosti podjetja.
Na pravna jamstva, ki veljajo za kazenski postopek, se tožnik v tožbi zoper sklep, ki se nanaša na odpravo posledic izvrševanja upravnega akta, s katerim mu je naložena procesna kazen (v upravnem - konkurenčnopravnem postopku), ne more z uspehom sklicevati.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - poziv k dopolnitvi vloge - razjasnitev pravno pomembnega dejstva - razlaga pravilnika
Ob tem, ko je pridobila izpis iz baze SICRIS, ki za dr. A.A ni izkazoval prav nobene točke, toženka tožnice neutemeljjeno ni pozvala k dodatnim pojasnilom oziroma dopolnitvam v skladu z 22. členom Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, na podlagi katerega je toženka izvedla javni razpis, čeprav ničelno število točk SICRIS glede na v prijavi navedeno znanstveno oziroma strokovno delo dr. A.A. že na prvi pogled predstavlja vsebinsko nejasnost.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pomoči - osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti - izvensodna poravnava
Zadeva je očitno nerazumna z vidika tožnikove poslovne sposobnosti, ki je bila z začetkom postopka osebnega stečaja omejena ravno pri sklepanju pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso. Smiselno v te pravne posle sodi tudi sklenitev izvensodne poravnave, na podlagi katere bi tožnik iz lokala, ki ga je imel v najemu, dobil vrnjene svoje premičnine (povrnjeno investicijo), in bi le te postale del stečajne mase. Za te vrste poslov pa ima pooblastilo za zastopanje stečajna upraviteljica, katera je v konkretnem primeru s pozivom upnikom na založitev sredstev z dne 8. 6. 2017 storila ravno to.
Prodajalna tobačnih izdelkov v smislu tretje alineje prvega odstavka 11. člena ZOUTI je lahko le specializirana prodajalna, v kateri se opravlja dejavnost trgovine na drobno s tobačnimi izdelki, in ne vsaka prodajalna, v kateri se prodajajo tudi tobačni izdelki. Prodajalna tobačnih izdelkov v smislu tretje alineje prvega odstavka 11. člena ZOUTI je lahko le prodajalna, ki ima takšno dejavnost vpisano v poslovni register.
Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 o postopkih za olajšanje izdajanja potrdil o gibanju blaga EUR.1, izdelave izjav na računih in obrazcev EUR.2 ter izdaje nekaterih dovoljenj za pooblaščenega izvoznika v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko skupnostjo in nekaterimi državami ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 3351/83 člen 2, 7.
carina - potrdilo o gibanju blaga eur.1 - naknadno preverjanje - naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - dokazilo
Po členu 2 (2) Uredbe št. 1207/2001 izvozniki uporabljajo izjave dobavitelja kot dokazilo, zlasti v podporo zahtevkom za izdajo ali izdelavo dokazil o poreklu v Skupnosti, v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko skupnostjo in nekaterimi državami. Dobavitelj, ki izdela izjavo dobavitelja, hrani vsa dokumentarna dokazila, ki dokazujejo točnost izjave, vsaj tri leta - člen 7(1). Navedene določbe se nanašajo na vsakokratnega dobavitelja - prodajalca na notranjem trgu EU, zato v primeru preprodaje starejšega rabljenega vozila znotraj Skupnosti, izjave proizvajalca vozila, drugače kot meni tožnik, ni mogoče obravnavati kot izjave dobavitelja iz 2. člena navedene Uredbe.
ZUP člen 260, 260-9. ZEN člen 27, 27/2, 49, 49/1, 49/4, 52, 52/2.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - stranka v postopku - stranski udeleženec - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka
Sodišče soglaša s tožnicama, da bi morali sodelovati v postopku parcelacije, kolikor je bilo z delitvijo parcele neposredno poseženo v upravičenja predlagateljic, ki jih uveljavljata v sodnem postopku ureditve meje.
V primerih parcelacij parcel, katerih meja ni urejena, gre za enoten postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije, v katerem je lastnik parcele, ki se ni strinjal s pokazano mejo, varovan kot stranka postopka do dokončanja sodnega postopka, v katerem se meja uredi (drugi odstavek 52. člena ZEN), kar posledično pomeni tudi, da mu ni mogoče odreči statusa stranke po 42. členu ZUP (stranka zoper katero teče postopek). Katere svoje pravice v takem postopku parcelacije bo lahko varoval lastnik sosednjega zemljišča, je dejansko vprašanje.
Finančni organ se ni opredelil do vseh tožnikovih pritožbenih ugovorov glede njegovega dolga iz naslova plačil prispevkov za socialno varnost in iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - predkazenski postopek
Tožnik v trenutku sprejema izpodbijane odločitve ni izpolnjeval pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar pa ni ovira, da lahko sedaj, ko je bila zoper njega preiskava uvedena, ponovno zaprosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - načelo zaslišanja
Tožena stranka je z vpogledom v uradne podatke ugotovila drugačno stanje, kot ga je tožeča stranka navedla v svoji prošnji za dodelitev BPP, zato bi morala tožečo stranko pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o neskladnosti med njeno prošnjo in stanjem, kot ga je ugotovila na podlagi uradnih podatkov.
ZBPP člen 28, 28/4, 28/5, 30, 30/6. ZOdv člen 17, 17/5.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - mediacija - znižana nagrada
Glede na zakonsko ureditev postopka mediacije (ki se tudi vpiše v posebnem vpisniku) ni mogoče šteti kot dela pravdnega postopka (v katerem se sodi). To pa pomeni, da tožnica nagrade za zastopanje v postopku mediacije ne more zahtevati na podlagi odločbe, s katero je bila dodeljena BPP za pravdni postopek.
Kolikor iz navedb, kot jih podaja tudi tožnica, izhaja, da je kvaliteta odvetniške storitve, ki je opravljena v okviru dodeljene BPP (vključno s tožničino v obravnavanem primeru) a priori nižja izključno zaradi nižjega plačila zanjo, je to nesprejemljivo.
vodno soglasje - legalizacija objekta - vodovarstveno območje
Postopek za izdajo soglasij k gradbenemu dovoljenju za že obstoječ oziroma zgrajen objekt se s stališča pravne ureditve v ničemer ne razlikuje od postopka izdaje gradbenega dovoljenja in potrebnih soglasij v primeru šele načrtovane oziroma nameravane gradnje objekta. T. i. legalizacija ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja in soglasij k gradbenemu dovoljenju pod enakimi pogoji, kot jih določajo predpisi za gradnjo šele načrtovanega objekta, torej skladno z vsemi določbami relevantnih predpisov, ki se nanašajo na gradnjo novih objektov.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - dopustnost upravnega spora - zanemarljive posledice - zavrženje tožbe
Ni upravni spor namenjen temu, da bi se stranki zagotavljalo sodno preverjanje pravilnosti njenih (načelnih) stališč v vsakem primeru, torej tudi takrat, ko izpodbijani upravni akt zanjo nima pravnih posledic ali pa so te zanemarljive ter hkrati ne gre za pomembno pravno vprašanje, ki bi kot takšno terjalo sodno intervencijo.
tožba v upravnem sporu - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Tožnik v postavljenem roku pomanjkljivosti tožbe ni odpravil, zato je sodišče tožbo zavrglo ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP, četrtega odstavka 108. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1.
Tudi za kmetijska zemljišča z oznako 1410 "kmetijsko zemljišče v zaraščanju" obstaja dolžnost preprečevanja zaraščanja, saj upoštevaje določbo 7. člena ZKZ izjema od te obveznosti za zemljišča, ki izpolnjujejo pogoje za vrsto rabe "kmetijsko zemljišče v zaraščanju", ne velja.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZEN člen 9, 26, 39, 39/1, 39/6, 60, 61, 61/1.
tožba v upravnem sporu - pravni interes - urejanje meje - sodna poravnava - zavrženje tožbe
Sodna poravnava je sodna odločba, ki je ni mogoče izpodbijati v upravnem postopku in s tožbo v upravnem sporu. Če tožnik meni, da so podatki na podlagi sklenjene sodne poravnave v zemljiškem katastru napačno vpisani, ima pravno varstvo zagotovljeno na podlagi 9. člena ZEN.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
Tožena stranka je v konkretnem primeru na podlagi ugotovitve, da tožnik premalo pozna dela in naloge, ki naj bi jih kot direktor v navedenem podjetju po pogodbi o zaposlitvi opravljal, pravilno ocenila, da daje navedeno zadostno podlago za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
javni uslužbenec - napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv - pogoji za napredovanje v naziv
Da je bil mednarodni znanstveni posvet resnično mednarodni, ni z ničemer izkazano. Organizatorji so ga sicer tako poimenovali, vendar pa ni ta okoliščina z ničemer potrjena. Z navedbo, da je povzetek prispevka objavljen v zborniku, stranka ne more izpodbiti odločitve, saj objava ne izkazuje, da je šlo dejansko za mednarodno konferenco, in da je na njej tožeča stranka izvedla referat.