Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 13, 13/13. ZOR člen 361. OZ člen 336. ZDR člen 36f, 36f/3.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - finančna reorganizacija - odpravnina - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
V 13. odst. 13. člena SKPG/93 je določeno, da morajo biti odpravnine presežnim delavcem izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka. Po 361. členu ZOR oziroma po 336. členu OZ zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezni primer ni z zakonom predpisano kaj drugega, kar pomeni, da petletni splošni zastaralni rok začne teči prvi dan po dnevu prenehanja delovnega razmerja.
Tožnica ni izkazala verjetnosti obstoja vtoževane terjatve, saj je tožena stranka po inventurno ugotovljeni škodi v prodajalni, katere poslovanje je vodila tožnica, v zvezi s postopkom o odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevala predpisana procesna opravila, ki se nanašajo na obveščanje delavke in sindikata, zapisniško sprejeti zagovor, ter upoštevala predpisan rok za izdajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice. Poleg tega do sedaj zbrani podatki o višini primanjkljaja zaradi nastalega kala, ki je očitno presegal normalne okvire v primerjavi z inventurnimi ugotovitvami iz preteklih obdobij, kažejo na tožničino odgovornost za njegov nastanek.
ZDR člen 69, 69/1, 69/1-1, 88, 88/1, 88/1-1. ZDSS člen 19, 19/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - ZDR 2002
Zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 85. členu ZDR/2002 ne pride v poštev pri vseh odpovednih razlogih, ampak le: - pri redni odpovedi iz razloga nesposobnosti (2. alinea 1. odst. 88. člena ZDR) - pri redni odpovedi iz krivdnega razloga (3. alinea 1. odst. 88. člena ZDR) in - pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca (111. člen ZDR).
Zadržanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi po citirani določbi ni možno, če delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alinei 1. odst. 88. člena ZDR 2002, kar velja tudi za kolektivne odpuste (odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov), razen v primerih, ki so opredeljeni v 3. odst. 227. člena ZDR 2002.
Če je tožena stranka tožniku plačo v določenem mesecu izplačala vnaprej, čeprav je vedela, da tega ni dolžna, ob upoštavanju 211. čl. ZOR tega nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je to pravico pridržala.
Uredba vlade RS o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave člen 19.
državna uprava - sistematizacija delovnih mest - vrednotenje delovnega mesta
Izpostava oddelka za pomorski promet znotraj pristaniške kapitanije oz. Uprave RS za pomorstvo, vsebinsko ne ustreza izpostavi, kot jo določa 19. člen Uredbe o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemacijo delovnih mest v organih državne Uprave (Ur. l. RS, št. 24/98), saj se organizira za ožji obseg manj zahtevnih nalog, kot pa to velja za izpostavo po 19. čl. uredbe. Zato tudi vrednotenje delovnega mesta vodje izpostave znotraj oddelka za pomorski promet ne more biti ovrednoteno enako kot delovno mesto vodje izpostave po uredbi.
ZDSS člen 23, 23. ZTPDR člen 80, 80/1, 80/2, 83, 83/1, 80, 80/1, 80/2, 83, 83/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
varstvo pravic delavcev - varstvo pravic
Kadar delavec vloži zahtevo za varstvo pravic pred pristojnim organom delodajalca in le-ta zahtevo kot prepozno zavrže, mora sodišče vsebinsko presojati zakonitost dokončne odločbe delodajalca o zavrženju delavčeve zahteve. Tožbeni zahtevek na razveljavitev dokončne odločbe o zavrženju delavčeve zahteve za varstvo pravic mora zavrniti, če ugotovi, da je delodajalec zahtevo za varstvo pravic utemeljeno zavrgel kot prepozno.
ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/5, 27, 27/5.
gospodarski spor - rok
V času trajanja sklepa ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvajanja III. poglavja ZFPPod, je bil zadržan tudi enoletni rok za uveljavljanje zahtevkov upnikov zoper družbenike izbrisanih družb po ZFPPod, to je v času od 23.5.2002 do 5.11.2002.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/1-2. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nesposobnost - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - preprečitev težko nadomestljive škode - bodoča škoda - ZDR 2002
Namen začasne odredbe ni le preprečitev škode, ki tožniku že nastaja, temveč tudi preprečitev nenadomestljive škode, do katere bo v bližnji prihodnosti po vsej verjetnosti prišlo. Zato je zmotno stališče, da je odločilna nenadomestljiva škoda oz. verjetnost obstoja le-te v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe. Pri odločanju o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe je potrebno upoštevati tudi, ali je tožnik verjetno izkazal, da bo do nenadomestljive škode pri njem lahko prišlo v bližnji prihodnosti.
KZ člen 134, 134/3, 134/3-1, 134, 134/3, 134/3-1. ZKP člen 373, 373.
dejansko stanje - priča - izvedensko mnenje
Če sama oškodovanka ne ve, kako jo je obdolženec poškodoval, enako tudi v dogodku udeleženi njen mož, ko tudi izvedenec dopušča možnost nastanka poškodbe pri padcu, kar je oškodovanka navedla pri pregledu v bolnici, je treba izvesti t.i. kontrolne dokaze, da je mogoče pravilno odločiti o obtožbi.
pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja - delovno razmerje za nedoločen čas
Če želi delodajalec preprečiti transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, mora delavcu preprečiti delo takoj ob nastopu dela naslednjega dne po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas. Ker tožena stranka tožniku ni dala v podpis nove pogodbe o zaposlitvi in mu je dopustila, da je delal tudi po preteku časa, ko bi mu moralo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, prenehati, je delavec nadaljeval delo iz razlogov na njeni strani in mu je delovno razmerje za določen čas prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.
Glede na ugotovljeno podlago je sodišče prve stopnje napačno odločilo o višini tožbenega zahtevka. Ugotovitev delne odgovornosti tožnika za škodni dogodek je namreč glede na trditveno podlago (tožnik je odškodnino zahteval izhajajoč iz popolne odgovornosti tožene stranke) narekovala tudi ustrezno odločitev o višini odškodnine, ki tožniku pripada. Imetnik nevarne stvari je namreč deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo (3. odstavek 177. člena ZOR) in v takem primeru ima oškodovanec pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine (1. odstavek 192. člena in 205. člen ZOR). S priznanjem celotne odškodnine za posamezne oblike škode (za telesne bolečine, strah in materialno škodo) oziroma priznanjem nad 70% (za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti) je tako sodišče prve stopnje napačno uporabilo 1. odstavek 192. člena in 205. člen ZOR o obsegu povrnitve škode v primeru deljene odgovornosti.
ZZZDR člen 123, 123/1, 123, 123/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine - ugovor - prenehanje terjatve
Ugovor dolžnika, da je terjatev na plačilo preživnine prenehala po nastanku izvršilnega naslova, ker se polnoletni upnik več redno ne šola, je razlog, ki preprečuje izvršbo, če se izkaže kot resničen.
ZPP člen 165, 165/4, 200, 338, 338/1, 338/1-2,3, 353, 355. ZZ člen 20, 20/7. ZOR člen 99, 100, 102, 142, 142/1, 143, 143/2. OZ člen 1060. ZTVCP člen 161, 171, 171/1. ZVOP. URS člen 35.
Odločilno vprašanje za razsojo v sporu je, ali je tožnica, glede na to, da v času, ko je povzročila prometno nesrečo ni imela podaljšanega vozniškega dovoljenja, izgubila zavarovalne pravice po zgoraj citiranemu določilu Splošnih pogojev, saj ji je bilo vozniško dovoljenje podaljšano šele po nezgodi dne 28.09.1994. Ker Splošni pogoji pogodbe predstavljajo pogodbeno materialno pravo, saj dopolnjujejo posebne pogoje med pogodbenikoma in praviloma zavezujejo tako kot ti (prvi odstavek 142. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), je treba za razlago posameznih njihovih določil uporabiti določila 99. do 102. člena ZOR.
Pravno podlago za odločitev o tem, katera stranka je dolžna nositi breme pravdnih stroškov v primeru ustavitve zaradi umika tožbe, predstavlja določba 158. člena ZPP. Slednja v prvem odstavku določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Pravilna je sicer ugotovitev sodišča prve stopnje, da do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani toženke, saj odpeljane opreme, ki je predmet motenja, ni vrnila, zaradi česar je sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških moralo presojati ali je bila tožba zoper toženko utemeljeno vložena.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - letni dopust - odobritev koriščenja letnega dopusta
Delavec je zaprosil za letni dopust v trajanju od 12.7. do 30.7. 1999, tožena stranka pa mu je pisno naložila delo do 15.7.1999 o dopustu pa ni odločila. Iz takšnega ravnanja tožene stranke ne izhaja, da je bilo tožniku prepovedano koriščenje dopusta po 15.7.1999. Delodajalec je dolžan določno odgovoriti na delavčevo zahtevo glede koriščenja letnega dopusta. Če odgovor delodajalca ni določen v smislu prepovedi, listine ni mogoče razlagati v škodo delavca. Zmotno je stališče delodajalca, da bi moral delavec v takem primeru ponovno izpolniti obrazec za koriščenje letnega dopusta.
Uveljavljanje zastaranja v pritožbi pomeni zatrjevanje novega dejanskega stanja glede elementov zastaranja (vrsta terjatve, zapadlost terjatve, začetek teka roka itd.), šele nato je možno uporabiti materialni predpis.
Zahtevek za vračilo preveč plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je potrebno presojati po določbah Zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Omenjeni zakon glede vračila preveč plačanih prispevkov napotuje na uporabo določb Zakona o davku od dobička pravnih oseb.
pokojninsko zavarovanje - upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - razlaga zakona - člen 404 ZPIZ
Določbo 404. čl. ZPIZ/99 je potrebno razlagati v povezavi z določbo 154. čl. ZPIZ/99, zato pomenijo določbe 404. člena o postopnem spreminjanju (višanju) starostne in pokojninske dobe le postopen prehod iz stanja pred uveljavitvijo ZPIZ/99 (ko za upokojevanje po posebnih predpisih dotlej veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni omejeval starostne meje ter pokojninske dobe) na omejitve, določene v 2. odst. 154. člena ZPIZ/99. V 1. odst. 404. čl. ZPIZ/99 je bil med posebnimi predpisi sicer naštet tudi Zakon o vojnih veteranih (Ur. l. RS, št. 63/95), v katerem niso določeni pogoji za upokojitev. Ker ta zakon ne določa primerov in načinov za uveljavljanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, ne omogoča upokojevanja pod drugačnimi pogoji od tistih, določenih v ZPIZ/99 za ostale kategorije zavarovancev (v 36. čl.) in je bil le pomotoma vključen med zakone, naštete v 1. odst. 404. čl. ZPIZ/99 (in je bil z novelo ZPIZ - Ur. l. RS, št. 109/2001 iz 1. odst. 404. čl. črtan).
Če kateri od posebnih zakonov, naštetih v 1. odst. 404. čl., določa nižjo starost ali pa nižjo pokojninsko dobo za pridobitev pravice do pokojnine od tiste, predpisane v 404. čl., je to mogoče le, če zavarovanec izpolni starost in pokojninsko dobo, določeno v 404. čl. ZPIZ/99. Zato je pravilna razlaga, da 404. čl. ZPIZ/99 zaostruje v posebnih predpisih, sprejetih pred ZPIZ/99, določene ugodnejše upokojitvene pogoje, ne omogoča pa upokojevanja novim kategorijam zavarovancev, za katere v 404. čl. ZPIZ/99 našteti posebni predpisi sploh niso določili posebnih pogojev, oz. niso omogočili pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji.
ZDSS člen 19, 19/2. ZIZ člen 272, 272/1. ZDR člen 87.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - začetek učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi - vročitev - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - ZDR 2002
Verjetnost obstoja terjatve mora biti izkazana tako za izdajo začasne odredbe na predlog stranke, kot za izdajo po uradni dolžnosti. Če sodišče ugotovi, da ni izkazana verjetnost obstoja terjatve, mora predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti. To pomeni, da sodišču ni potrebno ugotavljati, ali so morda izpolnjeni nadaljnji pogoji za izdajo začasne odredbe.
Zmotna je domneva, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi podana šele z dnem, ko je vročena delavcu, saj je odločilen datum izdaje pisne odpovedi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranski akt, ki pa lahko začne učinkovati šele z vročitvijo nasprotni stranki. V skladu s 87. čl. ZDR/2002 se vročitev opravi po pravilih pravdnega postopka, kar pomeni, da bo med dnevom, ko bo odpoved izražena v pisni obliki in dnevom, ko bo dejansko vročena drugi stranki, skoraj vedno določen časovni zamik. To pa pomeni, da izraza "podati odpoved" in "vročiti odpoved" ne pomenita istega.
Ker je sodišče dopustilo zastopanje stranke po odvetniku iz R Hrvaške, za kar ni vzajemnosti, saj Zakon o odvetništvu R Hrvaške ne dopušča, da bi odvetniki tujih držav zastopali stranke pred hrvaškim sodiščem, je prišlo do absolutne bistvene kršitve po 11. tč. 2. odst. 339. člena ZPP.