brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - nepremičnina - ukrep prepovedi približevanja - možnost razpolaganja z nepremičnino
Tretji odstavek 14. člena ZBPP govori o situaciji, ko prosilec s premoženjem dejansko ne more razpolagati, kar je po presoji sodišča treba razlagati tako, da se nanaša na primere, ko po zakonu ovir za razpolaganje s premoženjem sicer ni, a je to dejansko onemogočeno. Pri tem zakon kot pogoj postavlja tudi, da prosilec teh razlogov ni zakrivil po lastni volji. Slednje ostaja v predmetni zadevi nerazjasnjeno, saj tožnik sam navaja, da mu je bila izrečena prepoved približevanja.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga - pooblaščenec - predložitev pooblastila - podpis vloge
V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje nepopolnosti vloge v smislu 66. in 67. člena ZUP oziroma 27. člena ZPOP-1, pač pa za vprašanje procesne sposobnosti nastopati kot stranka v postopku javnega poziva, saj vloge ni oddala pooblaščena oseba. Vlogo je podpisala oseba, ki ni imela pooblastila zakonitega zastopnika tožnika. ZPOP-1 pa glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencih in ravnanja organa v primeru nepredložitve pooblastila nima posebnih določb. Zato za ta vprašanja veljajo določbe ZUP, in sicer predvsem peti odstavek 55. člena, ki določa, da organ lahko dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe. Če po izteku roka ni predloženo pooblastilo, se opravljena dejanja ne upoštevajo.
V okviru tožbenih navedb tožnice, da gre pri izdani odločbi za izredno odločbo, ki je ni mogla pričakovati, se sodišče pridružuje navedbam tožene stranke iz drugostopenjske odločbe, da se je tožnica sama prijavila na Javni razpis, da se je skladno s pogoji Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj uvrstila na 51. mesto, zaradi česar tudi po mnenju sodišča ne gre za nepričakovano odločbo, pri čemer dejstvo, da tožnica na selitev ni pripravljena finančno, logistično in tudi ne psihično, ne vplivajo na pravilno ugotovljeno dejansko stanje in tudi ne na odločitev tožene stranke.
Starostna struktura otrok in dejstvo, da si morata otroka deliti otroško sobo, ne vpliva na ugotavljanje primernosti kvadrature stanovanja, ki je določena vnaprej v skladu z Javnim razpisom in Pravilnikom Mestne občine Maribor o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
javna dela - obvestilo o nesprejemu ponudbe - obrazložitev akta - pogodbene obveznosti
Za katero kršitev gre, kaj točno je tožeča stranka storila narobe, iz upravnega akta ne izhaja. Šele v odgovoru na tožbo tožena stranka obrazloži, da gre za kršitev - da tožeča stranka ni zagotovila zahtevanih 90 ur mentorstva in da je kršitev razvidna iz liste prisotnosti udeleženca in evidence ur mentorja za mesec oktober 2018. Obrazložitev v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljivega oz. neobrazloženega izpodbijanega akta.
sofinanciranje iz javnih sredstev - vloga - pooblaščenec - zastopnik družbe
Dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka. Zato je odločitev tožene stranke, ki je tožničino vlogo zavrnila, ker je ni podpisal zakoniti zastopnik vlagateljice, materialnopravno napačna.
ZIUZEOP člen 20, 20/2. Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (2020) člen 1, 3, 4.
interventni ukrep - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - epidemija - preklic - postopek sprejema akta - veljavnost akta
Vlada RS je dne 14. 5. 2020 sprejela in objavila Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS - COV-2, s katerim je na območju Republike Slovenije preklicala epidemijo (1. člen Odloka). Hkrati je v 3. členu določila, da z dnem uveljavitve Odloka preneha veljati Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 na območju Republike Slovenije. Vlada RS je torej prenehanje epidemije vezala na dan uveljavitve Odloka, pri čemer iz 4. člena Odloka izhaja, da le-ta začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Ker je bil Odlok objavljen 14. 5. 2020, to pomeni, da je začel veljati 15. 5. 2020, kar pomeni, da s 15. 5. 2020 ni bila več razglašena epidemija na območju Republike Slovenije.
Ker je odobritev pravnega posla po ZKZ nujna tako za kmetijska kot gozdna zemljišča, je prvostopni organ pravilno odobril pravni posel s solastnico nepremičnin in s tem prednostno upravičenko z najboljšim vrstnim redom po ZKZ in hkrati po ZG.
Ugovori glede motiva podaje ponudbe kupke in s tem glede fiktivnosti pogodbe ter glede finančnega položaja prodajalke in njenega partnerja, so ugovori, ki se glede na vsebino uveljavljajo v sodnem pravdnem postopku ter ne ugovori, ki se lahko uveljavljajo v postopku za odobritev pravnega posla, vodenem po določbah ZKZ in ZG.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - revizija - verjeten izgled za uspeh - prekluzija
Organ je pravilno presodil, da zadeva (predlog za dopustitev revizije in revizija zoper sodbo I U 613/2018) nima verjetnega izgleda na uspeh. Tožnik namreč v svoji prošnji ni navedel nobenega razloga, zaradi katerega naj bi vložil revizijo (oziroma na podlagi katerega bi vrhovno sodišče revizijo lahko dopustilo), ni se tudi odzval na poziv organa za BPP na dopolnitev v tej smeri (organ za BPP je tožnika izrecno pozval, da navede razloge za dopustitev revizije – opredeli pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse).
podelitev koncesij - koncesije - molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa
Koncesija se podeli koncesionarju že obstoječih žičniških naprav na podlagi njegove vloge za pridobitev koncesije, razen če je takih koncesionarjev več; v tem primeru se koncesija podeli na podlagi javnega razpisa (prvi odstavek 29. člena ZŽNPO). Tožnik je vložil zahtevo za sprejem koncesijskega akta, pri čemer nobena od strank ne zatrjuje, da je več koncesionarjev. Po oceni sodišča tako tožnik zahteva izdajo akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu oziroma posledično katerega izdajo lahko zahteva s tožbo zaradi molka organa v upravnem sporu.
Kdaj in koliko časa v obdobju od 2. do 9. 11. 2020 portal za oddajo vlog delodajalcev zaradi tehničnih težav ni deloval, po presoji sodišča nista relevantni vprašanji. Sodišče namreč meni, da bi moral spletni portal prvostopenjskega organa, namenjen oddaji vlog delodajalcev, nemoteno delovati ves čas teka tega roka. Na podlagi prvega odstavka 74. člena ZZUOOP namreč delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži (lahko le) v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.
Po presoji sodišča bi organ ob ugotovitvi, kot v tem primeru, (občasno) nedelujočega portala, moral določbo prvega odstavka 74. člena ZZUOOP ustavnoskladno razlagati tako, da se tudi po izteku osemdnevnega roka vloženo vlogo šteje kot pravočasno, saj bi sicer šlo, kot tožnik tudi navaja, za kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), kajti rok, določen v prvem odstavku 74. člena ZZUOOP, je materialni prekluzivni rok, s potekom katerega pravica delodajalca po zakonu (v celoti) preneha.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - uradno prečiščeno besedilo (NUSZ-UPB1) (2010) člen 10, 11, 11/1, 14, 14/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila za uporabno stavbnih zemljišč - bencinski servis - načelo enakosti
Merilo izjemne ugodnosti je mogoče uporabiti in na njegovi podlagi določiti različne obremenitve le ob predhodni ugotovitvi konkretnih okoliščin na strani posamezne skupine zavezancev, to je podatkov, ki so podlaga za določitev sorazmerij med njihovimi obremenitvami.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - uradno prečiščeno besedilo (NUSZ-UPB1) (2010) člen 3, 6, 7. ZSZ člen 56, 56/1, 56/1-1, 60, 60/2, 60/4. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218B, 218B/1, 218B/1-1, 218B/2, 218B/3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Logatec daje ustrezno pravno podlago za obračun NUSZ za vsa zazidana stavbna zemljišča, in sicer tako za tista, ki so na komunalno infrastrukturo že priključena, kot tudi tista, ki se imajo na to (zgolj) možnost priključiti – med temi zemljišči z vidika odmere in obveznosti plačevanja NUSZ odlok (skladno z ZGO-1) ne razlikuje. Na tak, enoten način pa so za vsa stavbna zemljišča v Odloku o NUSZ določena tudi merila za vrednotenje opremljenosti teh. Za drugačno razlago 7. člena Odloka o NUSZ, za katero se zavzema tožnik (skladno s katero naj bi se ta določba lahko uporabila zgolj za tista zazidana stavbna zemljišča, ki so (ali objekti na njih) dejansko že priključena na komunalno infrastrukturo), tako glede na njeno vsebino kot glede na predstavljeno strukturo in vsebino preostalih delov Odloka o NUSZ podlage ni najti.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - obrazloženost odločbe - neobrazloženost odločitve - kršitev pravil upravnega postopka
Iz izpodbijane odločbe tožene stranke izhaja, da prosilka za BPP ni navedla ugovornih razlogov, prav tako ni predložila listin, ki z verjetnostjo izkazujejo razloge za ugovor. Tožena stranka niti ni presojala zahteve prosilke v luči zahtev 8. člena ZBPP, saj se na navedeno določbo niti ne sklicuje, prav tako razlogov o tem v izpodbijani odločbi ni.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 14. ZUPJS člen 17, 17/2, 18, 18/1. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - vrednost nepremičnine - stanovanje, v katerem prosilec živi - primerno stanovanje
Tožena stranka ni pravilno uporabila materialnega prava, natančneje določbe drugega odstavka 17. člena ZUPJS, v delu, ko je ugotovila, da znaša presežek primerne velikosti stanovanja 15 m2. Tožena stranka je namreč k tej površini prištela še pomožne prostore, garažo, klet in balkon v izmeri 30 m2. V obravnavani zadevi je uporabna površina stanovanjske stavbe, v kateri prebivajo tožeča stranka in njegovi družinski člani 115m2 in torej ne presega 130 m2, kot je to napačno ugotovila tožena stranka.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - izčrpanje pravnih sredstev - vložitev pritožbe zoper izpodbijani akt - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je zoper izpodbijano odločbo z dne 2. 7. 2021 sicer vložila pritožbo, vendar jo je prvostopenjski organ s sklepom z dne 8. 9. 2021 zavrgel kot prepozno, tožeča stranka pa je bila v pravnem pouku ustrezno poučena, da je zoper ta sklep dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance. Pritožbe ni vložila. S tem torej ni izčrpala rednih pravnih sredstev, ki so v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZUS-1 pogoj za vsebinsko obravnavo tožbe.
ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214, 214/1. ZIUPGT člen 15, 15/1.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti - neobrazložena odločba
Zaključek, da tožnici opravljanje gospodarske dejavnosti v obdobju, za katero uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače, s predpisi Vlade Republike Slovenije ni bilo omejeno ali onemogočeno, bi moral namreč temeljiti na ugotovljenih dejstvih, dokazih in razlogih, odločilnih za presojo posameznih dokazov ter pravnih razlogov za odločitev (prvi odstavek 214. člena ZUP), v izpodbijanem sklepu pa gre za popolno odsotnost take vsebine v obrazložitvi.
koncesije - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - sprememba časa trajanja koncesije - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe - ustavna presoja - retroaktivnost
Sodišče ugotavlja, da toženka v izpodbijani odločbi ni pravilno uporabila določbe 41. člena ZZDej-K, na katero opira svojo odločitev, torej da je zmotno uporabila materialno pravo. Koncesijsko odločbo, ki je bila izdana za nedoločen čas, bi v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZZDej-K lahko toženka zgolj spremenila tako, da bi trajanje koncesijskega razmerja spremenila iz nedoločenega časa v določen čas 15 let, ne pa tožnici podelila koncesije za določen čas, kot je to navedla v 1. točki izreka.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost
Za izrek izpodbijanega ukrepa morajo biti izpolnjeni kumulativno določeni pogoji in sicer, ali je izrecno in konkretno navedeno dejstvo, ki ga v prošnji za mednarodno zaščito navaja prosilec in ga bo organ ugotavljal; ali sta ugotavljanje tega konkretno navedenega dejstva in omejitev gibanja v vzročno-posledični povezavi, kar pomeni, da mora pristojni organ določno in konkretno obrazložiti, zakaj tega (za odločitev pravno pomembnega) dejstva brez omejitev gibanja ne bi mogel ugotoviti, ter ali je podana utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe - trajanje koncesije - pogodba o delu za določen čas - odločitev ustavnega sodišča
Toženka v izpodbijani odločbi ni pravilno uporabila določbe 41. člena ZZDej-K, na katero opira svojo odločitev, torej da je zmotno uporabila materialno pravo. Bistveno neskladje med izpodbijano odločbo in določbo četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K pa je predvsem v odločitvi toženke, da koncesijsko odločbo razveljavi, tožniku pa ponudi v podpis novo koncesijsko pogodbo (4. in 5. točka izpodbijane odločbe). Za tako odločitev namreč toženka ni imela podlage niti v določbi četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, na katero se sklicuje, niti v drugih določbah ZZDej.
ZLD-1 člen 8, 8/2, 39, 39/4. URS člen 49, 51, 155. ZZDej-K člen 41, 41/4.
dodelitev koncesije - sprememba časa trajanja koncesije - neustavnost zakona - prepoved povratne veljave pravnih aktov - pravica do zasebne lastnine - svobodna gospodarska pobuda
Po presoji sodišča na abstraktni ravni sicer ni mogoče izključiti možnosti, da v nekaterih primerih, ko koncesija ne bo podaljšana (kar je torej bodoč in negotov dogodek, ki ga ni mogoče posploševati in predpostavljati, da bo nastopil v vsakem primeru), ob prenehanju koncesijskega razmerja v dejavnost vložena sredstva s prejetim zaslužkom ne bodo (v celoti) povrnjena. V zvezi s tem pa ne gre prezreti sedaj veljavnega 44. f člena ZZDej, ki določa, da koncedent in koncesionar medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije uredita s pogodbo, pri čemer morata urediti tudi način financiranja koncesijske dejavnosti ter pravice in obveznosti v času trajanja, kot tudi po poteku koncesijske dobe. V primeru obsežnih vlaganj, potrebnih za izvajanje konkretne koncesijske dejavnosti, bo torej vprašanje, ali se ob prenehanju koncesije morebitna neamortizirana vlaganja povrnejo, mogoče urediti s pogodbo. Kar se tiče že obstoječih koncesijskih razmerij, pri katerih koncesionarji do prenehanja koncesijskega razmerja z zaslužkom ne bi povrnili vloženih sredstev, pa je treba (v primerih, ko po koncesijski pogodbi koncedent pogodbe ni smel odpovedati z odpovednim rokom8) upoštevati, da lastninska svoboda posameznikov, ki jo varuje 33. člen Ustave, ni neomejena.