ZVarD člen 2, 6, 6/1,9, 13. URS člen 39, 74. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 9, 10. ZVPot člen 25.
diskriminacija - versko ali drugo prepričanje - obrnjeno dokazno breme - oglaševanje - svoboda izražanja - svobodna gospodarska pobuda - načelo enakosti - stranski udeleženec - posredna diskriminacija - napačna uporaba materialnega prava
V tej zadevi gre za kolizijo medsebojno konkurirajočih pravic tožeče stranke do svobodne gospodarske pobude in izražanja v zvezi s tem preko tržnega oglaševanja na prostorih oziroma sredstvih, ki so v njeni lasti iz drugega odstavka 74. člena Ustave in prvega odstavka 39. člena Ustave in pravico prizadete stranke iz prvega odstavka 14. člena Ustave v zvezi s prvim odstavkom 41. člena Ustave ter splošne svobode ravnanja v zvezi s pogodbenimi razmerji.
Za posredno diskriminacijo bi lahko šlo, če bi se za določilo 17. člena pogodbe med tožečo stranko in družbo C., d.o.o. v ponovljenem ugotovitvenem postopku izkazalo, da so zaradi navidezno nevtralne obveznosti, ki jo vsebuje omenjena pogodba, osebe določenega prepričanja dejansko v slabšem položaju.
Tožena stranka je napačno uporabila določilo 13. člena ZVarD, ker ni uporabila načela sorazmernosti iz EKČP oziroma ustavno-pravnega standarda praktične konkordance za varstvo človekovih pravic domnevnega kršitelja diskriminacije in domnevne žrtve diskriminacije.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 36, 36/1, 36/1-6, 36/1-7. ZNB člen 39.
varstvo ustavnih pravic - pravica do izobraževanja - začasna odredba - predpostavka za vložitev tožbe - dokončen upravni akt - ni pravnega interesa - stroški upravnega spora
Pritožba zoper akte ni bila vložena, zato niso podane procesne predpostavke za vložitev tožbe zoper te akte, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.
Drugostopenjski organ je pritožbi v delu, ki se nanaša na ta dva sklepa, ugodila in ta dva sklepa razveljavila. Ker ta dva sklepa ne veljata več in ker je drugostopenjski organ tožniku opravičil izostanek v dneh, na katere se nanašata ta dva sklepa, sodišče ocenjuje, da tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje teh dveh sklepov.
Deloma zavržena tožba predstavlja procesno oviro za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi in njeno morebitno izdajo. Iz navedenega razloga je sodišče v tem delu zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
Ker tožnik zaporne kazni ne prestaja več, in ker glede na to tudi ni izkazal morebitnega pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu, sodišče ugotavlja, da nima pravnega interesa za vsebinsko odločanje o tožbi, saj si tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. Z dnem odpusta s prestajanja kazni zapora je namreč tožnikov pravni interes za odločitev v zvezi s pogojnim odpustom prenehal.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - pogoji za subvencioniranje - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Poleg dejstva, da ZIUPDV delodajalcev, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki so že predmet delnega subvencioniranja, ni izrecno izključil iz kroga upravičencev do ukrepa delnega povračila nadomestila plače, pa to po mnenju sodišča ne izhaja niti iz namenske razlage zakona. Po presoji sodišča namreč ni razumno, da bi zakonodajalec ob splošnem namenu ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije in začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, delavce, za katere ima delodajalec sklenjeno pogodbo o subvencioniranju v okviru spodbud za trajno zaposlovanje mladih (in ki so torej še posebej ranljiva kategorija delavcev), želel postaviti v slabši položaj.
Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker davčni organ po eni strani ob sklicevanju na četrti odstavek 74. člena ZDavP-2 ugotavlja, da je bila pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena z namenom izognitve plačilu obveznosti po kogentnih določbah davčnih predpisov, po drugi strani pa ugotavlja, da predmetna pogodba v davčnem pogledu nima pravnega učinka in da zato kot relevantna transakcija učinkuje prikrita transakcija – to je izplačilo drugih prejemkov.
Po oceni sodišča bi moral organ listine, ki jih je prinesel na ogled na kraju samem, posredovati tožniku po pooblaščenki, hkrati tožnika seznaniti, za katera dejstva in okoliščine, ki iz teh listin izhajajo, meni, da so relevantna za odločitev in zakaj, mu dati rok za izjavo in po prejetju odgovora oziroma po preteku danega roka izdati odločbo, ne pa, da je izdal novo odločbo, št. 06122-241/2019-17 z dne 10. 6. 2019, s katero je nadomestil izpodbijano odločbo. S tem je prvostopenjski kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, po katerem je, preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (prvi odstavek) oziroma 138. člen ZUP, ki določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek).
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - investitor ali lastnik nepremičnine kot inšpekcijski zavezanec - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Obveznost zaradi nelegalne gradnje se lahko prenaša le z lastninsko pravico na objektu, kadar njegovega lastnika ni mogoče ugotoviti, pa je zavezanec lastnik zemljišča. Drugostopenjski organ se ne opredeljuje do navedb tožnika, da ni lastnik, upravljavec in investitor objektov, ter do dokaznih predlogov, ki naj bi razjasnili, kdo naj bi to bil, torej da ga zgolj na osnovi nespornega lastništva zemljišča ni mogoče določiti za inšpekcijskega zavezanca.
Že zgolj določba tretjega odstavka 60. člena ZSZ/84 daje odgovor na vprašanje, ali je mogoče parkirni mesti v tem primeru šteti za garažo in s tem za stanovanjsko površino. Že zakonodajalec je namreč stanovanjsko površino opredelil ne samo kot čisto tlorisno površino vseh (zgoraj citiranih) zaprtih prostorov stanovanja, temveč mednjo šteje tudi čisto tlorisno površino garaže za osebne avtomobile.
Posamezen pravni posel ne more biti opredeljen kot navidezen in hkrati kot posel, s katerim se doseže zaobid. Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker davčni organ po eni strani ob sklicevanju na četrti odstavek 74. člena ZDavP-2 ugotavlja, da je bila pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena z namenom izognitve plačilu obveznosti po kogentnih določbah davčnih predpisov, po drugi strani pa ugotavlja, da predmetna pogodba v davčnem pogledu nima pravnega učinka in da zato kot relevantna transakcija učinkuje prikrita – to je izplačilo drugih prejemkov.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v postopku izdaje izpodbijanega akta - zavrženje tožbe
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zoper izpodbijan odločbo bi lahko imel le investitor, ki je bil stranka upravnega postopka, nima pa je tožnik, ki je v upravnem postopku nastopal (zgolj) kot pooblaščenec stranke v postopku in ne kot stranka oziroma stranski udeleženec.
varstvo živali - rjavi medved - časovna veljavnost odločbe - odprava odločbe, ki ji je prenehala veljavnost - časovna omejenost ukrepa - tožba na ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta - izpodbojna tožba - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Iz izreka izpodbijanega akta izhaja, da je odstrel navedenega števila medvedov veljal do 30. septembra 2021. Izpodbijani akt je bil časovno omejen, ta okoliščina pa je bila tožniku znana že ob vložitvi tožbe. Tožnik v času odločanja sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje tega upravnega spora. Z dnem preteka roka za odstrel je namreč pravni interes tožnika za odločitev v zvezi z odpravo izpodbijanega akta prenehal, saj s trenutkom preteka roka na podlagi izpodbijanega akta odstrel medvedov ni več mogoč. Drugačnega, in sicer ugotovitvenega zahtevka pa tožnik ni podal.
varstvo živali - rjavi medved - časovna veljavnost odločbe - odprava odločbe, ki ji je prenehala veljavnost - izpodbojna tožba - tožba na ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta - pravni interes za tožbo - časovna omejenost ukrepa - zavrženje tožbe
Tožnika sta ob vložitvi tožb izkazala pravni interes za njuno vložitev, saj sta društvi, ki skrbita za zaščito živali, okolja in narave, ter sta nevladni organizaciji s statusom društva, ki delujeta v javnem interesu na področju ohranjanja narave in sta z izpodbijanjem akta ob vložitvi tožbe delovali z namenom ohranitve biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot.
Izreka izpodbijanega akta izhaja, da je odstrel navedenega števila medvedov veljal do 30. septembra 2020. Po preteku tega roka tožnika nista izkazala, da bi še vedno imela pravni interes za izpodbojno tožbo. Ugotovitvenega zahtevka pa tožnika nista podala niti ob vložitvi tožbe niti nista spremenila svoje tožbene zahteve v ugotovitveno tožbo po nastopu spremenjenih okoliščin. Pravni interes tožnikov za odločitev v zvezi z odpravo izpodbijanega akta je prenehal, saj s trenutkom preteka roka na podlagi izpodbijanega akta odstrel medvedov ni več mogoč.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - sprememba koncesijskega akta - trajanje koncesije - obdobje podaljšanja koncesije - odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo RS. S spremembo 41. člena ZZDej-K tožnici koncesija ni bila odvzeta, ampak je bil za razliko od prej nedoločenega roka njenega trajanja, določen rok trajanja 15 let.
ZKem člen 2, 2/1, 2/1-7, 44, 44/2, 44/6. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dovoljenje - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - nevarne kemikalije - neobrazložena odločba
Za ugotovitev, ali tožnica skladno z določbo drugega odstavka 44. člena ZKEM potrebuje dovoljenje za opravljanje prometa, bi moral organ v izpodbijani odločbi najprej opredeliti, za promet s katerimi proizvodi oziroma kemikalijami v tej zadevi sploh gre. Sodišče pa ugotavlja, da niti iz izpodbijane odločbe niti iz drugostopenjske odločbe ni razvidno, v zvezi s katerimi kemikalijami mora tožnica pridobiti dovoljenje, določiti svetovalca za kemikalije ter sporočiti prvo dajanje v promet in pridobiti varnostne liste ter etikete.
davek od dobička iz kapitala - prodaja lastnih poslovnih deležev - davčna osnova - vrednost kapitala ob odsvojitvi - primerljiva tržna cena ob odsvojitvi - vnaprejšnja dokazna ocena - napačna uporaba materialnega prava - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Vrednost kapitala ob odsvojitvi, razvidna iz prodajnih pogodb, ni ustrezala vrednosti kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve. Na podlagi prvega odstavka 99. člena ZDoh-2 se v takšnem primeru za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi. Navedena določba ZDoh-2 predstavlja pravno podlago za določitev vrednosti kapitala ob odsvojitvi, ki se upošteva v postopku odmere davka od dobička iz kapitala. V obravnavanem primeru pa davčni organ primerljive tržne cene kapitala ob odsvojitvi ni ugotavljal, kot to izhaja iz določbe 99. člena ZDoh-2, pa bi jo moral, s čimer je napačno uporabil materialno pravo.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. V postopku izvršbe ni (več) mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru odločb o odmeri prispevkov za socialno varnost ter izvršljivih obračunov prispevkov za socialno varnost. To pomeni, da davčni organ in posledično tudi sodišče, v tem postopku ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnih naslovov niti preverjati postopka do njegove izdaje. Izvršilni naslovi so bili izdani v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87.
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - vročitev - pravočasnost tožbe - zavrženje
V upravnem postopku se vročanje opravi skladno z določbami ZUP. 87. člen ZUP določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek), če pa se vročitve ne da opraviti tako, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek). Takšna vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, če pa dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (četrti odstavek).
Odločanje o pomembnosti prispevka vlagatelja k slovenski kulturi je strokovno vprašanje, kar ZUJIK še posebej poudari s tem, da ministrovo odločanje o tem vprašanju veže na posvetovanje s strokovno komisijo. V takih primerih je sodna presoja izpolnjevanja vsebinskih kriterijev zadržana, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pomeni, da sodišče pristojnemu organu pri presoji takih kriterijev pušča določeno polje proste presoje, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava pa njegovo odločitev odpravi le v primeru, če je njegova argumentacija očitno nerazumna. Da pa bi bil preizkus razumnosti argumentacije sploh mogoč, mora biti odločba obrazložena v skladu z merili iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
dodelitev radijske frekvence - javni poziv za dodelitev radijskih frekvenc - zainteresirana javnost - razpisno območje - presežno povpraševanje - stranka z interesom
S tožnikove strani izpostavljena okoliščina, da je toženka 21. 12. 2007 objavila javni poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti, ki se je nanašal na širši nabor frekvenc, kot so bile kasneje predmet odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc z 8. 4. 2008, na navedeno po presoji sodišča ne more vplivati. To sodišče je namreč že v sodbi U 1603/2008-37 z 20. 10. 2009 zavzelo stališče, da je bila faza objave omenjenega javnega poziva nezakonita, kolikor je bil javni poziv objavljen le v Uradnem listu (in ne tudi na spletni strani toženke), čemur je v sodbi X Ips 22/2012 z 8. 11. 2012 pritrdilo tudi Vrhovno sodišče.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika
Zahtevo za razrešitev postavljenega odvetnika je na podlagi devetega odstavka 30. člena ZBPP vložila tožnica, izpodbijana odločba pa temelji na desetem odstavku 30. člena ZBPP, ki s tem v zvezi predvideva zahtevo postavljenega odvetnika, ki je v obravnavani zadevi ni podal, niso jasni razlogi o odločilnem dejstvu, ali je postavljeni odvetnik v skladu z izhodišči iz devetega odstavka 30. člena ZBPP korektno zastopal tožnico. Zato sodni preizkus izpodbijane odločbe ni mogoč, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka.