Uredba o uveljavljanju pravic do carinske oprostitve člen 35, 35/2.
carinska oprostitev - odločanje na podlagi razveljavljene uredbe
S tem, ko je sodišče odločilo na podlagi 2. odstavka 35. člena Uredbe o uveljavljanju pravic do carinske oprostitve, je zmotno uporabilo materialno pravo. Navedeno uredbo je namreč presojalo Ustavno sodišče in ugotovilo, da ni v skladu z Ustavo ter odločilo, da ima ta ugotovitev učinek razveljavitve.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - individualizacija odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Ravno specifičnost okoliščih, v katerih tožnik živi in doživlja svojo telesno prikrajšanje in zaradi tega duševno trpi, so tiste okoliščine, ki so terjale posebno individualizacijo.
povrnitev negmotne škode - enotna odškodnina za vse oblike škode - višina odškodnine - poklicna bolezen - azbestoza - mezoteliom plevre
Glede narave škode, ki jo trpi oškodovanec, kakor tudi glede tehtanja okoliščin, ki jih je treba upoštevati pri odmeri odškodnine, in glede njenega namena samega je mogoče prisoditi enotno odškodnino za celotno nepremoženjsko škodo.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/3, 189, 200, 200/1, 200/2, 203.URS člen 14, 22.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost voznika motornega vozila - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - tek pešca čez vozišče - povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - renta - višina denarne odškodnine in rente - vštevanje socialne pomoči v rento - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - načelno pravno mnenje
Pri objektivni odgovornosti voznika avtomobila in ob njegovi krivdni odgovornosti, ker je vozil z neprimerno hitrostjo glede na gostoto prometa in veliko število pešcev, ni bilo podlage za izključitev odgovornosti avtomobilista zaradi nepričakovanih in nepredvidljivih dogodkov. Z neprevidnim tekom čez cesto čez več prometnih pasov je tožnica deloma prispevala k nastanku škode. Primerna je razporeditev odgovornosti med njima v razmerju 25 odstotkov in 75 odstotkov v breme voznika.