službeno stanovanje - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
Če je stanodajalec določil stanovanje kot službeno po tem, ko je imetnik stanovanjske pravice že pridobil pravico odkupiti stanovanje, t.j. po 19.10.1991, taka naknadna določitev namembnosti ni mogla vplivati na že pridobljeno pravico do odkupa.
Ni veljavna pismena oporoka pred pričami, če so na njej namesto oporočiteljevega podpisa le neprepoznavne čačke, ki po mnenju izvedenca grafologa niso podpis.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - stiska
Ekonomska stiska, zaradi katere je predlagateljica podarila premoženje občini, ne predstavlja razloga, po katerem bi bila predlagateljica upravičenka do denacionalizacije po 5. čl. ZDEN.
Določbe Stanovanjskega zakona so glede na določbo 112. člena ZOR specialni predpis. Zato lahko prodajno pogodbo, sklenjeno po določbah Stanovanjskega zakona, izpodbija tudi tisti, ki sicer lahko sklenitev prodajne pogodbe z njim iztoži, pa čeprav ni pogodbena stranka.
materialno pravdno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ne gre za prejudiciranje in s tem za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če predsednica senata na začetku glavne obravnave poda svoje pravno mnenje o sporu, ker s tem ravna po načelu odprtega sojenja in v skladu z določbo 298. člena ZPP o materialnem procesnem vodstvu.
denacionalizacijski upravičenec - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Upravičenedec do denacionalizacije po 5. členu ZDEN je le tisti, ki dokaže, da je bila sila oz. grožnja državnega organa oz. predstavnika oblasti usmerjena v to, da doseže prav sklenitev pravnega posla, na podlagi katerega je prešlo premoženje v državno last.
Sodišče prve stopnje je brez razloga zavrglo celoten izvršilni predlog, saj ni bilo ovir za dovolitev izvršbe za glavnico in zavrženje v presežnem - obrestnem delu.
Sodišče lahko po členu 446/IV ZPP zavrže mandatno tožbo samo takrat, ko so podane zakonske predpostavke za plačilni nalog in izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožnik pa ne izkaže pravnega interesa za pridobitev plačilnega naloga. Tožeča stranka navaja v mandatni tožbi, da gre za vrnitev preveč plačanega avansa - to pa je terjatev, ki jo je podobno kot odškodninske in kondikcijske zahtevke mogoče uveljavljati le z redno tožbo.
Ker je OPS v Kraljevu, sodišče v tuji državi, ne bi moglo odstopiti zadevo (negativni kompetenčni spor) prvostopnemu sodišču. Zato le-to o odstopljenem izvršilnem predlogu ne bi smelo odločati.
Izvršilno sodišče bi po 2.odst. 54a člena ZIP lahko izdalo sklep, s katerim bi v obsegu ugovora razveljavilo sklep s katerim je dovolilo izvršbo, med tem ko bi o delnem umiku izvršilnega sklepa, s katerim je bilo naloženo plačilo glavnice, odločalo pravdno sodišče.
Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, ali je glede obresti in stroškov razveljavljen celoten izvršilni sklep - torej tudi pravnomočni del, ali sami del s katerim je dovoljena izvršba.
Po določilu 63. člena ZPP je za sojenje v sporih, ki nastanejo med ali zaradi stečajnega postopka izključno krajevno pristojno sodišče, ki opravlja stečajni postopek
Vmesne sodbe ni mogoče izdati, če prvo sodišče ugotovi, da ni podan temelj odškodninskega zahtevka. V takem primeru je treba tožbeni zahtevek zavrniti, to pa ni več vmesna, temveč končna sodba, s katero je treba odločiti tudi o pravdnih stroških.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba na osebni dohodek
Upnikovemu predlogu po čl. 124/1 ZIP, da sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži pravni osebi poravnavi in izplačilo tistih obrokov, ki jih ni odtegnila dolžniku po sklepu o izvršbi, je mogoče ugoditi le tedaj, ko je dolžnikov dolžnik za to neizpolnitev obveznosti odgovoren. Ne velja pa na primer v položaju, ko dolžnikov dolžnik zaradi težav pri poslovanju ni imel sredstev za izplačilo osebnega dohodka dolžniku.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1.
odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim - vzročna zveza
Delavci zavarovalnice niso povzročili škodo tožniku s tem, ko ga niso opozorili, da je vrnil nepodpisan osnutek zavarovalne pogodbe in na tak način ni bila sklenjena pogodba o zavarovanju kredita.
ZOR člen 186, 189, 200. ZTSP0Z člen 53. Odlok o zneskih, po katerem se mora skleniti zavarovanje proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim pri rabi motornega vozila (1989).
Po načelnem mnenju XXXIX. skupne seje zveznega sodišča, republiških in pokrajinskih sodišč ter vrhovnega vojaškega sodišča (objavljeno v Poročilu VS RS 1-2/88 str. 5) in razširjene seje civilnega oddelka v SRS, ki je sprejela izhodišča za praktično uporabo tega stališča, se višino škode, ki je podlaga za ugotovitev obsega odgovornosti zavarovalnice, ugotavlja tako, da se denarno odškodnino upošteva v znesku, v katerem je nastala; nedenarno premoženjsko škodo in nepremoženjsko škodo pa se ugotavlja po cenah in merilih iz časa škodnega dogodka (pri čemer višje sodišče opozarja, da škodni dogodek praviloma ni isti kot datum nesreče). Če tako ugotovljena škoda ne presegal zneska zavarovalne vsote, mora zavarovalnica plačati celotno odškodnino; če pa jo presega, mora plačati odškodnino v skladu z razmerjem med zavarovalno vsoto in ugotovljeno višino škode.
Dogovor o valutni klavzuli iz leta 1990 je veljaven. Tudi če se pogodba razdere, je ta dogovor treba upoštevati. V tem primeru ne gredo zakonite zamudne obresti, ampak take kot jih priznavajo poslovne banke za devizne vloge na vpogled.