Določbe Stanovanjskega zakona so glede na določbo 112. člena ZOR specialni predpis. Zato lahko prodajno pogodbo, sklenjeno po določbah Stanovanjskega zakona, izpodbija tudi tisti, ki sicer lahko sklenitev prodajne pogodbe z njim iztoži, pa čeprav ni pogodbena stranka.
materialno pravdno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ne gre za prejudiciranje in s tem za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če predsednica senata na začetku glavne obravnave poda svoje pravno mnenje o sporu, ker s tem ravna po načelu odprtega sojenja in v skladu z določbo 298. člena ZPP o materialnem procesnem vodstvu.
letalski prevoz - odgovornost prevoznika - povrnitev gmotne škode - škoda za izgubljeno prtljago - solidarna odgovornost - več prevoznikov - omejitev odgovornosti - limit
Letalski prevoznik odgovarja preko limita, določenega v 22. členu Varšavske konvencije, če oškodovanec dokaže, da škoda izvira iz dejanja ali opustitve prevoznika ali njegovih ljudi in da je bilo dejanje storjeno z namero ali zavestjo in brezobzirnostjo v odnosu do škode, to je z drznim ravnanjem in z zavestjo, da lahko pride do škode.
denacionalizacijski upravičenec - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Upravičenedec do denacionalizacije po 5. členu ZDEN je le tisti, ki dokaže, da je bila sila oz. grožnja državnega organa oz. predstavnika oblasti usmerjena v to, da doseže prav sklenitev pravnega posla, na podlagi katerega je prešlo premoženje v državno last.
ZNP člen 112, 112. SZ člen 8, 12, 12/3, 26, 32, 8, 12, 12/3, 26, 32.
ureditev razmerij med solastniki - etažna lastnina - skupni prostori
S postopki v zvezi z nacionalizacijo najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je bila ustanovljena lastnina na posameznih delih stanovanjskih stavb. Etažni lastniki imajo zato pravico uporabljati skupne dele hiše v skladu z njihovim namenom in skupno. Način uporabe in uživanja skupne stvari dogovorijo etažni lastniki med seboj, v nasprotnem pa odloči o tem sodišče v nepravdnem postopku za ureditev razmerij med solastniki.
Ker obdolženec pred storitvijo kaznivega dejanja ni bil kaznovan zaradi kršitve prometnih predpisov in ker se je nesreča zgodila pred tremi leti in sedmimi meseci, pa tudi v tem času ni bil kaznovan, zgolj dejstvo, da je nesrečo povzročil, ker je vozil vinjen, ne more biti podlaga za izrek varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornih vozil.
Ker je OPS v Kraljevu, sodišče v tuji državi, ne bi moglo odstopiti zadevo (negativni kompetenčni spor) prvostopnemu sodišču. Zato le-to o odstopljenem izvršilnem predlogu ne bi smelo odločati.
Sodišče prve stopnje je brez razloga zavrglo celoten izvršilni predlog, saj ni bilo ovir za dovolitev izvršbe za glavnico in zavrženje v presežnem - obrestnem delu.
Sodišče lahko po členu 446/IV ZPP zavrže mandatno tožbo samo takrat, ko so podane zakonske predpostavke za plačilni nalog in izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožnik pa ne izkaže pravnega interesa za pridobitev plačilnega naloga. Tožeča stranka navaja v mandatni tožbi, da gre za vrnitev preveč plačanega avansa - to pa je terjatev, ki jo je podobno kot odškodninske in kondikcijske zahtevke mogoče uveljavljati le z redno tožbo.
Izvršilno sodišče bi po 2.odst. 54a člena ZIP lahko izdalo sklep, s katerim bi v obsegu ugovora razveljavilo sklep s katerim je dovolilo izvršbo, med tem ko bi o delnem umiku izvršilnega sklepa, s katerim je bilo naloženo plačilo glavnice, odločalo pravdno sodišče.
Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, ali je glede obresti in stroškov razveljavljen celoten izvršilni sklep - torej tudi pravnomočni del, ali sami del s katerim je dovoljena izvršba.
Po določilu 63. člena ZPP je za sojenje v sporih, ki nastanejo med ali zaradi stečajnega postopka izključno krajevno pristojno sodišče, ki opravlja stečajni postopek
izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba na osebni dohodek
Upnikovemu predlogu po čl. 124/1 ZIP, da sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži pravni osebi poravnavi in izplačilo tistih obrokov, ki jih ni odtegnila dolžniku po sklepu o izvršbi, je mogoče ugoditi le tedaj, ko je dolžnikov dolžnik za to neizpolnitev obveznosti odgovoren. Ne velja pa na primer v položaju, ko dolžnikov dolžnik zaradi težav pri poslovanju ni imel sredstev za izplačilo osebnega dohodka dolžniku.
Vmesne sodbe ni mogoče izdati, če prvo sodišče ugotovi, da ni podan temelj odškodninskega zahtevka. V takem primeru je treba tožbeni zahtevek zavrniti, to pa ni več vmesna, temveč končna sodba, s katero je treba odločiti tudi o pravdnih stroških.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1.
odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim - vzročna zveza
Delavci zavarovalnice niso povzročili škodo tožniku s tem, ko ga niso opozorili, da je vrnil nepodpisan osnutek zavarovalne pogodbe in na tak način ni bila sklenjena pogodba o zavarovanju kredita.
ZOR člen 186, 189, 200. ZTSP0Z člen 53. Odlok o zneskih, po katerem se mora skleniti zavarovanje proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim pri rabi motornega vozila (1989).
Po načelnem mnenju XXXIX. skupne seje zveznega sodišča, republiških in pokrajinskih sodišč ter vrhovnega vojaškega sodišča (objavljeno v Poročilu VS RS 1-2/88 str. 5) in razširjene seje civilnega oddelka v SRS, ki je sprejela izhodišča za praktično uporabo tega stališča, se višino škode, ki je podlaga za ugotovitev obsega odgovornosti zavarovalnice, ugotavlja tako, da se denarno odškodnino upošteva v znesku, v katerem je nastala; nedenarno premoženjsko škodo in nepremoženjsko škodo pa se ugotavlja po cenah in merilih iz časa škodnega dogodka (pri čemer višje sodišče opozarja, da škodni dogodek praviloma ni isti kot datum nesreče). Če tako ugotovljena škoda ne presegal zneska zavarovalne vsote, mora zavarovalnica plačati celotno odškodnino; če pa jo presega, mora plačati odškodnino v skladu z razmerjem med zavarovalno vsoto in ugotovljeno višino škode.
Dogovor o valutni klavzuli iz leta 1990 je veljaven. Tudi če se pogodba razdere, je ta dogovor treba upoštevati. V tem primeru ne gredo zakonite zamudne obresti, ampak take kot jih priznavajo poslovne banke za devizne vloge na vpogled.
Sodišče mora v zadevi, kjer javni pravobranilec zastopa krajevno skupnost, vročati vse spise neposredno javnemu pravobranilcu, sicer vročitev nima pravnega učinka.