Iz predloženega sodnega spisa je razvidno, da je naveden napačen bančni račun za prisilno izterjavo taksne obveze. Prvostopno sodišče pa bo v ponovnem sklepu odredilo izterjavo na pravilnem bančnem računu.
Določbe Stanovanjskega zakona so glede na določbo 112. člena ZOR specialni predpis. Zato lahko prodajno pogodbo, sklenjeno po določbah Stanovanjskega zakona, izpodbija tudi tisti, ki sicer lahko sklenitev prodajne pogodbe z njim iztoži, pa čeprav ni pogodbena stranka.
ZKP člen 32, 32/6, 266, 266/1, 32, 32/6, 266, 266/1. KZJ člen 70, 245, 245/1, 70, 245, 245/1.
vročitev obtožnice v primeru združenih postopkov
Sodišče je dolžno obtožnico vročiti obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ne pa tudi ostalim obdolžencem, ko je zaradi objektivne koneksitete na podlagi 6. odstavka 32. člena ZKP, pozneje prišlo do združitve postopkov.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - stiska
Ekonomska stiska, zaradi katere je predlagateljica podarila premoženje občini, ne predstavlja razloga, po katerem bi bila predlagateljica upravičenka do denacionalizacije po 5. čl. ZDEN.
ZIP člen 265, 265/1, 265/2, 267, 267/1, 268, 268/2. Pravilnik za voditev zemljiških knjig člen 88, 88/1, 95, 96, 96/1, 103, 104.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved obremenitve in odtujitve - vloga, dana v pravdnem postopku - zaznamba v zemljiški knjigi - dolžno ravnanje sodišča
Tudi vloga, dana v pravdnem postopku, ki vsebuje predlog za izdajo začasne odredbe, ki naj se zaznamuje v zemljiški knjigi, mora biti takoj izročena voditelju zemljiške knjige, da jo primerja s stanjem v zemljiški knjigi in sestavi poročilo o tem.
ZTLR člen 14, 14/1, 43, 14, 14/1, 43. ZNP člen 112, 112.
razmerje med solastniki
Zakon (ZNP) resda predvideva kot sredstvo ureditve razmerij med solastniki sporazum ali sodno odločbo (112. čl. ZNP), vendar ne izključuje drugih sredstev, npr. zapustnikove odredbe v oporoki o načinu uporabe stvari, ki je predmet njegove dediščine. In če je kateri od solastnikov s svojim samovoljnim ravnanjem posegel v tako določeno solastninsko upravičenje drugega solastnika (ki do delitve solastnine ali do drugačnega sporazuma solastnikov o uporabi solastne stvari pravzaprav figurira kot pravica), ima ta pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na solastni stvari, kar predstavlja materialno podlago njegovega tožbenega zahtevka (43. čl. ZTLR).
Izvršilno sodišče bi po 2.odst. 54a člena ZIP lahko izdalo sklep, s katerim bi v obsegu ugovora razveljavilo sklep s katerim je dovolilo izvršbo, med tem ko bi o delnem umiku izvršilnega sklepa, s katerim je bilo naloženo plačilo glavnice, odločalo pravdno sodišče.
Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, ali je glede obresti in stroškov razveljavljen celoten izvršilni sklep - torej tudi pravnomočni del, ali sami del s katerim je dovoljena izvršba.
Ker je OPS v Kraljevu, sodišče v tuji državi, ne bi moglo odstopiti zadevo (negativni kompetenčni spor) prvostopnemu sodišču. Zato le-to o odstopljenem izvršilnem predlogu ne bi smelo odločati.
Po določilu 63. člena ZPP je za sojenje v sporih, ki nastanejo med ali zaradi stečajnega postopka izključno krajevno pristojno sodišče, ki opravlja stečajni postopek
Sodišče lahko po členu 446/IV ZPP zavrže mandatno tožbo samo takrat, ko so podane zakonske predpostavke za plačilni nalog in izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožnik pa ne izkaže pravnega interesa za pridobitev plačilnega naloga. Tožeča stranka navaja v mandatni tožbi, da gre za vrnitev preveč plačanega avansa - to pa je terjatev, ki jo je podobno kot odškodninske in kondikcijske zahtevke mogoče uveljavljati le z redno tožbo.
Sodišče prve stopnje je brez razloga zavrglo celoten izvršilni predlog, saj ni bilo ovir za dovolitev izvršbe za glavnico in zavrženje v presežnem - obrestnem delu.
Vmesne sodbe ni mogoče izdati, če prvo sodišče ugotovi, da ni podan temelj odškodninskega zahtevka. V takem primeru je treba tožbeni zahtevek zavrniti, to pa ni več vmesna, temveč končna sodba, s katero je treba odločiti tudi o pravdnih stroških.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1.
odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim - vzročna zveza
Delavci zavarovalnice niso povzročili škodo tožniku s tem, ko ga niso opozorili, da je vrnil nepodpisan osnutek zavarovalne pogodbe in na tak način ni bila sklenjena pogodba o zavarovanju kredita.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba na osebni dohodek
Upnikovemu predlogu po čl. 124/1 ZIP, da sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži pravni osebi poravnavi in izplačilo tistih obrokov, ki jih ni odtegnila dolžniku po sklepu o izvršbi, je mogoče ugoditi le tedaj, ko je dolžnikov dolžnik za to neizpolnitev obveznosti odgovoren. Ne velja pa na primer v položaju, ko dolžnikov dolžnik zaradi težav pri poslovanju ni imel sredstev za izplačilo osebnega dohodka dolžniku.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Vrnitev nepremičnin na podlagi darilne pogodbe po 5. členu Zakona o denacionalizaciji, je treba presojati povezano z določili 3. in 4. člena tega zakona.
Dogovor o valutni klavzuli iz leta 1990 je veljaven. Tudi če se pogodba razdere, je ta dogovor treba upoštevati. V tem primeru ne gredo zakonite zamudne obresti, ampak take kot jih priznavajo poslovne banke za devizne vloge na vpogled.
odškodnina - odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim
Oškodovanec lahko zahteva plačilo odškodnine neposredno od odgovornega in glavnega urednika, če je ta objavil žaljiv članek, ker je vsaka objava članka posledica njegove zavestne odločitve in tedaj naklepna, kar pomeni tudi njegov zavesten pristanek na škodljive posledice - škodo.