ZKP člen 32, 32/6, 266, 266/1, 32, 32/6, 266, 266/1. KZJ člen 70, 245, 245/1, 70, 245, 245/1.
vročitev obtožnice v primeru združenih postopkov
Sodišče je dolžno obtožnico vročiti obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ne pa tudi ostalim obdolžencem, ko je zaradi objektivne koneksitete na podlagi 6. odstavka 32. člena ZKP, pozneje prišlo do združitve postopkov.
sodna pristojnost - izdaja soglasja v upravnem postopku - postavitev mejnikov - zavrženje tožbe
Tožnik ne more s tožbo zahtevati nadomestitev soglasja, ki bi ga morala tožena stranka dati upravnemu organu, da bi se lahko vkopali mejniki po sodno določeni meji. V takem primeru sodišče tožbo zavrže, ker ni dopustna sodna pot.
V sklepu, s katerim je ustavilo izvršbo zaradi presumiranega umika izvršilnega predloga, bi moralo navesti razloge, ki bi omogočali preizkus izpodbijane odločbe, stranki pa omogočiti navajanje ustreznih pritožbenih razlogov.
Določbe Stanovanjskega zakona so glede na določbo 112. člena ZOR specialni predpis. Zato lahko prodajno pogodbo, sklenjeno po določbah Stanovanjskega zakona, izpodbija tudi tisti, ki sicer lahko sklenitev prodajne pogodbe z njim iztoži, pa čeprav ni pogodbena stranka.
Sodišče prve stopnje je brez razloga zavrglo celoten izvršilni predlog, saj ni bilo ovir za dovolitev izvršbe za glavnico in zavrženje v presežnem - obrestnem delu.
Izvršilno sodišče bi po 2.odst. 54a člena ZIP lahko izdalo sklep, s katerim bi v obsegu ugovora razveljavilo sklep s katerim je dovolilo izvršbo, med tem ko bi o delnem umiku izvršilnega sklepa, s katerim je bilo naloženo plačilo glavnice, odločalo pravdno sodišče.
Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, ali je glede obresti in stroškov razveljavljen celoten izvršilni sklep - torej tudi pravnomočni del, ali sami del s katerim je dovoljena izvršba.
Po določilu 63. člena ZPP je za sojenje v sporih, ki nastanejo med ali zaradi stečajnega postopka izključno krajevno pristojno sodišče, ki opravlja stečajni postopek
Sodišče lahko po členu 446/IV ZPP zavrže mandatno tožbo samo takrat, ko so podane zakonske predpostavke za plačilni nalog in izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožnik pa ne izkaže pravnega interesa za pridobitev plačilnega naloga. Tožeča stranka navaja v mandatni tožbi, da gre za vrnitev preveč plačanega avansa - to pa je terjatev, ki jo je podobno kot odškodninske in kondikcijske zahtevke mogoče uveljavljati le z redno tožbo.
Ker je OPS v Kraljevu, sodišče v tuji državi, ne bi moglo odstopiti zadevo (negativni kompetenčni spor) prvostopnemu sodišču. Zato le-to o odstopljenem izvršilnem predlogu ne bi smelo odločati.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1.
odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim - vzročna zveza
Delavci zavarovalnice niso povzročili škodo tožniku s tem, ko ga niso opozorili, da je vrnil nepodpisan osnutek zavarovalne pogodbe in na tak način ni bila sklenjena pogodba o zavarovanju kredita.
Vmesne sodbe ni mogoče izdati, če prvo sodišče ugotovi, da ni podan temelj odškodninskega zahtevka. V takem primeru je treba tožbeni zahtevek zavrniti, to pa ni več vmesna, temveč končna sodba, s katero je treba odločiti tudi o pravdnih stroških.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba na osebni dohodek
Upnikovemu predlogu po čl. 124/1 ZIP, da sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži pravni osebi poravnavi in izplačilo tistih obrokov, ki jih ni odtegnila dolžniku po sklepu o izvršbi, je mogoče ugoditi le tedaj, ko je dolžnikov dolžnik za to neizpolnitev obveznosti odgovoren. Ne velja pa na primer v položaju, ko dolžnikov dolžnik zaradi težav pri poslovanju ni imel sredstev za izplačilo osebnega dohodka dolžniku.
Če s tožbo niso na pasivni strani zajeti vsi nujni enotni sosporniki, ni tožena prava stranka. Na to mora paziti sodišče po uradni dolžnosti in z odločitvijo le proti nekaterim izmed nujnih enotnih sospornikov prvo sodišče zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, kar ima za posledico razveljavitev sodbe in zavrženje tožbe po določbi 3. odst. 369. čl. ZPP.
Ker med predlagatelji na eni strani in med nasprotnima udeleženkama na drugi strani ni spora o uporabi in upravljanju solastne nepremičnine, je sodišče prve stopnje predlagatelje povsem pravilno obravnavalo kot celoto in uredilo le razmerje predlagateljev do nasprotnih udeleženk.
Kljub dejstvu, da je bil obtoženec že večkrat obsojen, vendar zaradi premoženjskih deliktov, je izrek pogojne obsodbe zaradi znatne časovne odmaknjenosti in zato, ker je obtoženec neposredno pred izrekom pogojne obsodbe prestal kazen zapora, utemeljen, zlasti še, ker gre za povsem drugačno kaznivo dejanje.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Vrnitev nepremičnin na podlagi darilne pogodbe po 5. členu Zakona o denacionalizaciji, je treba presojati povezano z določili 3. in 4. člena tega zakona.