odškodnina - odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim
Oškodovanec lahko zahteva plačilo odškodnine neposredno od odgovornega in glavnega urednika, če je ta objavil žaljiv članek, ker je vsaka objava članka posledica njegove zavestne odločitve in tedaj naklepna, kar pomeni tudi njegov zavesten pristanek na škodljive posledice - škodo.
Kljub dejstvu, da je bil obtoženec že večkrat obsojen, vendar zaradi premoženjskih deliktov, je izrek pogojne obsodbe zaradi znatne časovne odmaknjenosti in zato, ker je obtoženec neposredno pred izrekom pogojne obsodbe prestal kazen zapora, utemeljen, zlasti še, ker gre za povsem drugačno kaznivo dejanje.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Vrnitev nepremičnin na podlagi darilne pogodbe po 5. členu Zakona o denacionalizaciji, je treba presojati povezano z določili 3. in 4. člena tega zakona.
Določba 40. čl. ZSR je kogentne narave, zato je najemnik stanovanja, ki ne izpolnjuje pogojev iz te zakonske določbe, pridobil s sklenitvijo najemne pogodbe stanovanjsko pravico, čeprav mu ni bila izdana odločba o dodelitvi stanovanja.
Bistveno za predpogodbo je, da se z njo prevzame obveznost, da bo pozneje sklenjena glavna pogodba. Na podlagi predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe tudi iztožljiva.
V primeru pobotnega ugovora toženčeva pripoznava dolga zunaj pravdnega postopka ne vpliva na njegov tek, dokler toženec ne umakne pobotnega ugovora na procesno učinkovit način.
Bistvena sestavina obrazložitve prav vsake sodne odločbe je navedba predpisov, na katere opira sodišče svoje zaključke. Brez tega namreč odločbe ni mogoče preizkusiti. Če sodišče ni navedlo pravnih predpisov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Sodišče mora v zadevi, kjer javni pravobranilec zastopa krajevno skupnost, vročati vse spise neposredno javnemu pravobranilcu, sicer vročitev nima pravnega učinka.
V primeru med seboj izključujočih se dokazov, je mogoča tudi taka dokazna ocena, da trditev, o kateri so bili izvedeni dokazi, pač ni dokazana. Vendar bi prišlo v poštev le tedaj, ko bi se sodišče na podlagi ocene vsakega dokaza posebej prepričalo, da so vsi med seboj izključujoči se dokazi enako (ne)verodostojni.
Ker med predlagatelji na eni strani in med nasprotnima udeleženkama na drugi strani ni spora o uporabi in upravljanju solastne nepremičnine, je sodišče prve stopnje predlagatelje povsem pravilno obravnavalo kot celoto in uredilo le razmerje predlagateljev do nasprotnih udeleženk.
Če s tožbo niso na pasivni strani zajeti vsi nujni enotni sosporniki, ni tožena prava stranka. Na to mora paziti sodišče po uradni dolžnosti in z odločitvijo le proti nekaterim izmed nujnih enotnih sospornikov prvo sodišče zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, kar ima za posledico razveljavitev sodbe in zavrženje tožbe po določbi 3. odst. 369. čl. ZPP.
skrita napaka - jamčevanje za napake - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo
Pomanjkanje atesta samo po sebi ni razlog za izpodbojnost pogodbe, niti za njeno razdrtje. Razveza pogodbe je zadnje sredstvo, ki je kupcu na voljo pri stvarnih napakah kupljene stvari. Če se skrita napaka prodane stvari lahko odpravi, kupec te stvari ne more zahtevati, naj se pogodba razdre, temveč lahko od prodajalca zahteva, naj napako odpravi. Razvezo pogodbe pa lahko doseže le tedaj, ko je poprej dal prodajalcu primeren naknadni rok za pravilno izpolnitev pogodbe (odpravo napake ali izročitev druge stvari). Uveljavljanje zahtevka za razdrtje pogodbe, če gre za popravljivo napako, tako lahko pomeni zlorabo pravic. Šteje se, da je kupec odstopil od jamčevalnega ugovora, če je reklamiral napako, pa na zahtevo prodajalca temu ni prepustil reklamiranega blaga. Pravna oseba ni upravičena do denarne odškodnine za negmotno škodo, ampak ima samo pravico do objave sodbe oziroma česa drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino.
ZIP člen 267, 267/1, 267/2. ZIL člen 8, 12, 54, 87, 88, 89, 93 94, 95, 96, 97, 98. Pravilnik o postopku za podelitev patenta člen 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32.
kršitev s patentom zavarovane pravice - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve
Iz vsebine in narave pogodbe je sodišče pravilno zaključilo, da pravočasna izpolnitev obveznosti ni bila bistvena sestavina pogodbe.
Stečajni upravitelj lahko pri dvostransko odplačnih pogodbah odstopi od pogodbe, čeprav je bila pogodba delno izpolnjena.
Delna neizpolnitev pogodbe o prenovitvi ni razlog za neveljavnost (ničnost oz. izpodbojnost) pogodbe o prenovitvi. Pogodba o prenovitvi je z odstopom razdrta le glede manjkajoče količine.