Stečajni senat prvostopnega sodišča je izdal sklep, s katerim je bil stečajni postopek po 2. odstavku 88. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji zaradi premajhnih sredstev stečajnega dolžnika - zaključen. Dejansko stanje o premoženju stečajnega dolžnik, kot ga je ugotovil stečajni upnik in povzelo prvostopno sodišče, pa ni zanesljivo ugotovljeno.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - vrnitev podržavljenega premoženja
Upravičenec za denacionalizacijo nepremičnin, ki so prešle v državno lastnino na podlagi pravnega posla, ne more uspešno uveljavljati svoj zahtevek na vrnitev teh nepremičnin le s sklicevanjem na splošno znana dejstva o prizadevanjih organov oblasti za kolektivizacijo kmetijskih zemljišč, temveč mora utemeljiti svoj zahtevek z določno opredeljenimi dejstvi o grožnji, sili ali zvijači, zaradi katerih je sklenil pravni posel in dokazi za te trditve.
V primeru, ko stečajni upraviltelj prereka upnikovo terjatev, mora stečajni senat po določilu člena 127/I zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL napotiti stečajnega upnika, da začne v osmih dneh od vročitve sklepa postopek pred sodiščem za ugotovitev prerekanega dela terjatve.
Čeprav so sedanji uporabniki hiše, ki je družbeno premoženje, vpisani v zemljiški knjigi kot souporabniki po idealnih solastninskih deležih, imajo v skladu s pogodbami te deleže že razdeljene. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je v skladu s čl. 145 ZIKS vrnilo predlagatelju njegovemu pravnemu predniku solastni delež do 1/2 z opisom, kaj ta delež predstavlja v naravi.
ZNP člen 1, 1/3, 1, 1/3. ZD člen 164, 164. ZDEN člen 11, 11.
vrnitev podržavljenega premoženja
Če je bila podržavljena nepremičnina osebe, umrle pred 28.8.1945, torej po njeni smrti, je potrebno po uradni dolžnosti izvesti zapuščinski postopek po umrlem, zato je sodišče utemeljeno zavrglo predlog pravne naslednice (zakonite dedinje), da naj se v nepravdnem postopku ugotovi, kdo so pravni nasledniki lastnika podržavljenega premoženja.
izročilna pogodba - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve
Ker je zapis dosmrtnega preužitka v izročilni pogodbi le načelen in omogoča različno razlogovanje, bo potrebno med strankama najprej ugotoviti, kaj je konkretno mišljeno s tem pogodbenim določilom, saj si njegovo vsebino različno razlagata. Tožba za razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja te obveznosti je zato preuranjena.
Oglas v časopisu je le poziv potencialnim kupcem za pošiljanje ponudb. Skladno s določilom 35. člena ZOR s tem ne nastane nobena obveza skleniti pogodbo.
Pritožnik, ki v tem stečajnem postopku ni stranka, tudi nima pravice do pritožbe. Zoper sklep sodišča o načinu prodaje imajo pritožbo samo stečajni upniki.
ZPP (1977) člen 155, 155/1, 155, 155/1. Tarifa o odvetniških storitvah člen 9, 9/3, 9, 9/3.
pravdni stroški - nagrada odvetnika - odvetnik
Sodišče odmeri tudi stroške substituta - tujega odvetnika - po določilih naše odvetniške tarife, pri čemer je treba upoštevati, kateri stroški so potrebni za pravdo.
Če znaša delež tožnika pri sicer dogovorjeni skupni gradnji le 1,4 % vrednosti celotne novozgrajene stavbe, je to neznaten delež in ima tožnik pravico le do denarnega zahtevka, ne pa do stvarnopravnega.
podjetje v stečaju - lastninsko preoblikovanje podjetij
Četudi se je začel stečajni postopek zoper stečajnega dolžnika po uveljavitvi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ne pomeni, da so po 5. členu ZLPP kmetijska zemljišča in gozdovi prešli v lastnino Republike Slovenije, kajti ta zakon se uporablja šele, ko podjetje začne z lastninskim preoblikovanjem. Če pa pride do stečajnega postopka tudi po uveljavitvi tega zakona, se ta ne uporablja, ker se podjetje v stečaju lastninsko ne preoblikuje.
pristojnost slovenskega sodišča - postopek s pritožbo - nova dejstva
Slovensko sodišče je pristojno odločati v odškodninskih sporih z mednarodnim elementom, če je škodljiva posledica nastala ali nastaja na območju R Slovenije.
Izražati dvom o kakšnem dejstvu (n. pr. o vzroku za invalidsko upokojitev) ne pomeni navesti dejstvo in zato izražanje dvoma ne more biti razlog za razveljavitev sodbe zaradi navajanja novot.
Ker se izjava o odpovedi dediščini ne more preklicati, se v pritožbi zoper sklep o dedovanju ni mogoče sklicevati na to, da je bila izjava dana v zmoti.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Peti člen ZDEN je potrebno razumeti, da se nanaša, kar zadeva pravne posle, tako na sklenitveno kakor tudi spolnitveno fazo v primerih, ko je mogoče v zvezi s slednjo odkriti elemente grožnje, sile ali zvijače v ravnanju oziroma naklepih državnega organa ali predstavnika oblasti v času sklepanja pravnega posla.
Procesne obresti so kapitalizirane neplačane pogodbene in (ali) zamudne obresti.
Valutna klavzula, ki velja za glavnico, velja tudi za pogodbene obresti. Obrestna mera pogodbenih obresti med fizičnimi osebami je maksimirana s kogentno določbo člena 399/1 ZOR.
Višina obrestne mere pogodbenih zamudnih obresti je odvisna od pogodbene volje pogodbenih strank, ker ni več podlage za razlago kogentnosti zakonitih zamudnih obresti člena 277 ZOR.
pravica uporabe na posameznem delu stavbe - pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe - pravni posel - vpis v zemljiško knjigo
Niti ZPDS, ki je v času sklenitve pogodbe o prenosu pravice uporabe na delu stavbe urejal pravico uporabe na posameznih delih stavb, niti ZPN, niti drug predpis ne določajo, da se pravica uporabe na podlagi pravnega posla pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Kadar zavarovalni zastopnik, ki je v službi pri zavarovalnici prekorači pooblastilo, pa sklenitelj zavarovanja tega ni vedel, pogodba velja po čl. 906/2 ZOR. Prekoračitev pooblastila se v takem primeru ne presoja po čl. 87/5 ZOR, saj je čl. 906/2 ZOR specialni predpis glede na čl. 87/5 ZOR.
upravljanje skupnih prostorov, delov, objektov in naprav
Če posamezen stanovalec odkloni protipožarno varovanje (ker npr. zanj ni potrebno), je kljub temu dolžan nositi stroške po ključu, kot ga je določila skupnost stanovalcev.
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o začasni odredbi, s katero je prepovedalo razpolaganje z nepremičnino in odredilo vpis te odredbe v zemljiški knjigi, ker je kasneje ugotovilo, da tožnik ni izkazal verjetnega nastanka znatnejše škode. Zato je tudi sklep o izbrisu zemljiškoknjižnega vpisa (in ne zaznambe) logična posledica razveljavitve sklepa o začasni odredbi. Sklep o razveljavitvi začasne odredbe je postal pravnomočen in ker ni izkazana verjetnost nastanka znatnejše škode, samo vložitev revizije ni razlog za odlašanje z ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja (63. člen Zakona o izvršilnem postopku).