Stečajni senat prvostopnega sodišča je izdal sklep, s katerim je bil stečajni postopek po 2. odstavku 88. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji zaradi premajhnih sredstev stečajnega dolžnika - zaključen. Dejansko stanje o premoženju stečajnega dolžnik, kot ga je ugotovil stečajni upnik in povzelo prvostopno sodišče, pa ni zanesljivo ugotovljeno.
ZNP člen 1, 1/3, 1, 1/3. ZD člen 164, 164. ZDEN člen 11, 11.
vrnitev podržavljenega premoženja
Če je bila podržavljena nepremičnina osebe, umrle pred 28.8.1945, torej po njeni smrti, je potrebno po uradni dolžnosti izvesti zapuščinski postopek po umrlem, zato je sodišče utemeljeno zavrglo predlog pravne naslednice (zakonite dedinje), da naj se v nepravdnem postopku ugotovi, kdo so pravni nasledniki lastnika podržavljenega premoženja.
V primeru, ko stečajni upraviltelj prereka upnikovo terjatev, mora stečajni senat po določilu člena 127/I zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL napotiti stečajnega upnika, da začne v osmih dneh od vročitve sklepa postopek pred sodiščem za ugotovitev prerekanega dela terjatve.
Če znaša delež tožnika pri sicer dogovorjeni skupni gradnji le 1,4 % vrednosti celotne novozgrajene stavbe, je to neznaten delež in ima tožnik pravico le do denarnega zahtevka, ne pa do stvarnopravnega.
izročilna pogodba - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve
Ker je zapis dosmrtnega preužitka v izročilni pogodbi le načelen in omogoča različno razlogovanje, bo potrebno med strankama najprej ugotoviti, kaj je konkretno mišljeno s tem pogodbenim določilom, saj si njegovo vsebino različno razlagata. Tožba za razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja te obveznosti je zato preuranjena.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - vrnitev podržavljenega premoženja
Upravičenec za denacionalizacijo nepremičnin, ki so prešle v državno lastnino na podlagi pravnega posla, ne more uspešno uveljavljati svoj zahtevek na vrnitev teh nepremičnin le s sklicevanjem na splošno znana dejstva o prizadevanjih organov oblasti za kolektivizacijo kmetijskih zemljišč, temveč mora utemeljiti svoj zahtevek z določno opredeljenimi dejstvi o grožnji, sili ali zvijači, zaradi katerih je sklenil pravni posel in dokazi za te trditve.
Oglas v časopisu je le poziv potencialnim kupcem za pošiljanje ponudb. Skladno s določilom 35. člena ZOR s tem ne nastane nobena obveza skleniti pogodbo.
Pritožnik, ki v tem stečajnem postopku ni stranka, tudi nima pravice do pritožbe. Zoper sklep sodišča o načinu prodaje imajo pritožbo samo stečajni upniki.
podjetje v stečaju - lastninsko preoblikovanje podjetij
Četudi se je začel stečajni postopek zoper stečajnega dolžnika po uveljavitvi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ne pomeni, da so po 5. členu ZLPP kmetijska zemljišča in gozdovi prešli v lastnino Republike Slovenije, kajti ta zakon se uporablja šele, ko podjetje začne z lastninskim preoblikovanjem. Če pa pride do stečajnega postopka tudi po uveljavitvi tega zakona, se ta ne uporablja, ker se podjetje v stečaju lastninsko ne preoblikuje.
Čeprav so sedanji uporabniki hiše, ki je družbeno premoženje, vpisani v zemljiški knjigi kot souporabniki po idealnih solastninskih deležih, imajo v skladu s pogodbami te deleže že razdeljene. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je v skladu s čl. 145 ZIKS vrnilo predlagatelju njegovemu pravnemu predniku solastni delež do 1/2 z opisom, kaj ta delež predstavlja v naravi.
ZPP (1977) člen 155, 155/1, 155, 155/1. Tarifa o odvetniških storitvah člen 9, 9/3, 9, 9/3.
pravdni stroški - nagrada odvetnika - odvetnik
Sodišče odmeri tudi stroške substituta - tujega odvetnika - po določilih naše odvetniške tarife, pri čemer je treba upoštevati, kateri stroški so potrebni za pravdo.
Pri razvezi pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi neizpolnjevanja obveznosti ali zaradi spremenjenih razmer je irelevantna krivda za neizpolnjevanje ali za spremembo razmer.
Posojilojemalec se lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. V gospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti, tudi če niso bile dogovorjene.
Banka je dolžna izplačati devizno hranilno vlogo varčevalcu, ki je vložil tožbo oziroma zahteval izplačilo pred uveljavitvijo Zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog, saj omenjeni zakon ne velja za nazaj, saj o tem nima nobenih določb.
Sodišče daje varstvo pred motenjem glede na zadnje stanje posesti tudi pravni osebi, ki s svojimi dejanji izvršuje neposredno dejansko oblast nad stvarjo.
prodajna pogodba - kmetijska zemljišča - predkupna pravica - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Pravočasnost tožbe prednostnega upravičenca po prvem odst. 30. čl. ZKZ za razveljavitev prodajne pogodbe in za sklenitev nove, mora sodišče preizkusiti tudi z vidika, ali bi moral in ali je prednostni upravičenec pravočasno uveljavljal svojo prednostno pravico do nakupa po tretjem odst. 30. čl. ZKZ.
Kadar zavarovalni zastopnik, ki je v službi pri zavarovalnici prekorači pooblastilo, pa sklenitelj zavarovanja tega ni vedel, pogodba velja po čl. 906/2 ZOR. Prekoračitev pooblastila se v takem primeru ne presoja po čl. 87/5 ZOR, saj je čl. 906/2 ZOR specialni predpis glede na čl. 87/5 ZOR.
ZOR člen 277, 277/1, 399, 399/1, 277, 277/1, 399, 399/1.
zamudne obresti
Pogodbeno dogovorjena višina obrestne mere zamudnih obresti, torej obresti za čas zamude, ne za čas posojila, je omejena le z ugovori iz določb ZOR, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oz. njihovih posameznih določb, določilo 1. odst. 399. člena ZOR se na obrestno mero pogodbenih zamudnih obresti ne nanaša.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Peti člen ZDEN je potrebno razumeti, da se nanaša, kar zadeva pravne posle, tako na sklenitveno kakor tudi spolnitveno fazo v primerih, ko je mogoče v zvezi s slednjo odkriti elemente grožnje, sile ali zvijače v ravnanju oziroma naklepih državnega organa ali predstavnika oblasti v času sklepanja pravnega posla.
pristojnost slovenskega sodišča - postopek s pritožbo - nova dejstva
Slovensko sodišče je pristojno odločati v odškodninskih sporih z mednarodnim elementom, če je škodljiva posledica nastala ali nastaja na območju R Slovenije.
Izražati dvom o kakšnem dejstvu (n. pr. o vzroku za invalidsko upokojitev) ne pomeni navesti dejstvo in zato izražanje dvoma ne more biti razlog za razveljavitev sodbe zaradi navajanja novot.