Stečajni senat prvostopnega sodišča je izdal sklep, s katerim je bil stečajni postopek po 2. odstavku 88. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji zaradi premajhnih sredstev stečajnega dolžnika - zaključen. Dejansko stanje o premoženju stečajnega dolžnik, kot ga je ugotovil stečajni upnik in povzelo prvostopno sodišče, pa ni zanesljivo ugotovljeno.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - vrnitev podržavljenega premoženja
Upravičenec za denacionalizacijo nepremičnin, ki so prešle v državno lastnino na podlagi pravnega posla, ne more uspešno uveljavljati svoj zahtevek na vrnitev teh nepremičnin le s sklicevanjem na splošno znana dejstva o prizadevanjih organov oblasti za kolektivizacijo kmetijskih zemljišč, temveč mora utemeljiti svoj zahtevek z določno opredeljenimi dejstvi o grožnji, sili ali zvijači, zaradi katerih je sklenil pravni posel in dokazi za te trditve.
izročilna pogodba - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve
Ker je zapis dosmrtnega preužitka v izročilni pogodbi le načelen in omogoča različno razlogovanje, bo potrebno med strankama najprej ugotoviti, kaj je konkretno mišljeno s tem pogodbenim določilom, saj si njegovo vsebino različno razlagata. Tožba za razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja te obveznosti je zato preuranjena.
ZNP člen 1, 1/3, 1, 1/3. ZD člen 164, 164. ZDEN člen 11, 11.
vrnitev podržavljenega premoženja
Če je bila podržavljena nepremičnina osebe, umrle pred 28.8.1945, torej po njeni smrti, je potrebno po uradni dolžnosti izvesti zapuščinski postopek po umrlem, zato je sodišče utemeljeno zavrglo predlog pravne naslednice (zakonite dedinje), da naj se v nepravdnem postopku ugotovi, kdo so pravni nasledniki lastnika podržavljenega premoženja.
Oglas v časopisu je le poziv potencialnim kupcem za pošiljanje ponudb. Skladno s določilom 35. člena ZOR s tem ne nastane nobena obveza skleniti pogodbo.
Pritožnik, ki v tem stečajnem postopku ni stranka, tudi nima pravice do pritožbe. Zoper sklep sodišča o načinu prodaje imajo pritožbo samo stečajni upniki.
Če znaša delež tožnika pri sicer dogovorjeni skupni gradnji le 1,4 % vrednosti celotne novozgrajene stavbe, je to neznaten delež in ima tožnik pravico le do denarnega zahtevka, ne pa do stvarnopravnega.
podjetje v stečaju - lastninsko preoblikovanje podjetij
Četudi se je začel stečajni postopek zoper stečajnega dolžnika po uveljavitvi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ne pomeni, da so po 5. členu ZLPP kmetijska zemljišča in gozdovi prešli v lastnino Republike Slovenije, kajti ta zakon se uporablja šele, ko podjetje začne z lastninskim preoblikovanjem. Če pa pride do stečajnega postopka tudi po uveljavitvi tega zakona, se ta ne uporablja, ker se podjetje v stečaju lastninsko ne preoblikuje.
ZPP (1977) člen 155, 155/1, 155, 155/1. Tarifa o odvetniških storitvah člen 9, 9/3, 9, 9/3.
pravdni stroški - nagrada odvetnika - odvetnik
Sodišče odmeri tudi stroške substituta - tujega odvetnika - po določilih naše odvetniške tarife, pri čemer je treba upoštevati, kateri stroški so potrebni za pravdo.
Čeprav so sedanji uporabniki hiše, ki je družbeno premoženje, vpisani v zemljiški knjigi kot souporabniki po idealnih solastninskih deležih, imajo v skladu s pogodbami te deleže že razdeljene. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je v skladu s čl. 145 ZIKS vrnilo predlagatelju njegovemu pravnemu predniku solastni delež do 1/2 z opisom, kaj ta delež predstavlja v naravi.
V primeru, ko stečajni upraviltelj prereka upnikovo terjatev, mora stečajni senat po določilu člena 127/I zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL napotiti stečajnega upnika, da začne v osmih dneh od vročitve sklepa postopek pred sodiščem za ugotovitev prerekanega dela terjatve.
Sodišče daje varstvo pred motenjem glede na zadnje stanje posesti tudi pravni osebi, ki s svojimi dejanji izvršuje neposredno dejansko oblast nad stvarjo.
V primeru odstopa terjatve dolžnik veljavno izpolni svojo obveznost odstopniku samo dotlej, ko izve za odstop terjatve; če mu jo izpolni po tem trenutku, se svoje obveznosti ne reši in jo mora vseeno izpolniti še prevzemniku. Če ga odstopnik ni obvestil o odstopu terjatve, mu je odškodninsko odgovoren, opustitev obvestila pa na obstoj obveznosti proti prevzemniku v primeru, ko je dolžnik kako drugače zvedel za odstop terjatve, ne vpliva.
ZOR člen 277, 277/1, 399, 399/1, 277, 277/1, 399, 399/1.
zamudne obresti
Pogodbeno dogovorjena višina obrestne mere zamudnih obresti, torej obresti za čas zamude, ne za čas posojila, je omejena le z ugovori iz določb ZOR, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oz. njihovih posameznih določb, določilo 1. odst. 399. člena ZOR se na obrestno mero pogodbenih zamudnih obresti ne nanaša.
Za ponovno uveljavljanje iste zadeve med istima strankama gre tudi tedaj, če toženec, ki je bil pravnomočno obsojen v prejšnjem postopku s tožbo zahteva v novem postopku ugotovitev, da ne obstoji zahtevek iz prve pravde ali pa zahteva povračilo že plačanega zneska iz naslova obogatitve. Gre torej za iste stranke tudi če so zamenjane vloge in za isti zahtevek, če je v diametralno nasprotni formulaciji.
Pri razvezi pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi neizpolnjevanja obveznosti ali zaradi spremenjenih razmer je irelevantna krivda za neizpolnjevanje ali za spremembo razmer.
prodajna pogodba - kmetijska zemljišča - predkupna pravica - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Pravočasnost tožbe prednostnega upravičenca po prvem odst. 30. čl. ZKZ za razveljavitev prodajne pogodbe in za sklenitev nove, mora sodišče preizkusiti tudi z vidika, ali bi moral in ali je prednostni upravičenec pravočasno uveljavljal svojo prednostno pravico do nakupa po tretjem odst. 30. čl. ZKZ.
pridobitev stanovanjske pravice - izselitev iz stanovanja
Vprašanje, ali je stanovanje, v katrega se je preselil bivši imetnik stanovanjske pravice, primerno zanj in za druge uporabnike stanovanja, je treba presojati po stanju ob preselitvi.
ZOR člen 997, 1007, 1007/1, 1010, 997, 1007, 1007/1, 1010.
poroštvo - stečaj glavnega dolžnika - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - odškodninska odgovornost
V pobot upnikovi terjatvi je porok uveljavljal terjatev iz naslova odškodninske odgovornosti upnika, ker le-ta ni prijavil terjatve v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika in ker upnik poroka ni obvestil, da glavni dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil.