Zavezanec za plačilo odškodnine je tisti, ki je tujo nepremičnino dejansko uporabljal v svojo korist, ne pa tisti, ki je bil v času take uporabe zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine.
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o začasni odredbi, s katero je prepovedalo razpolaganje z nepremičnino in odredilo vpis te odredbe v zemljiški knjigi, ker je kasneje ugotovilo, da tožnik ni izkazal verjetnega nastanka znatnejše škode. Zato je tudi sklep o izbrisu zemljiškoknjižnega vpisa (in ne zaznambe) logična posledica razveljavitve sklepa o začasni odredbi. Sklep o razveljavitvi začasne odredbe je postal pravnomočen in ker ni izkazana verjetnost nastanka znatnejše škode, samo vložitev revizije ni razlog za odlašanje z ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja (63. člen Zakona o izvršilnem postopku).
pravica uporabe na posameznem delu stavbe - pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe - pravni posel - vpis v zemljiško knjigo
Niti ZPDS, ki je v času sklenitve pogodbe o prenosu pravice uporabe na delu stavbe urejal pravico uporabe na posameznih delih stavb, niti ZPN, niti drug predpis ne določajo, da se pravica uporabe na podlagi pravnega posla pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.
V primeru odstopa terjatve dolžnik veljavno izpolni svojo obveznost odstopniku samo dotlej, ko izve za odstop terjatve; če mu jo izpolni po tem trenutku, se svoje obveznosti ne reši in jo mora vseeno izpolniti še prevzemniku. Če ga odstopnik ni obvestil o odstopu terjatve, mu je odškodninsko odgovoren, opustitev obvestila pa na obstoj obveznosti proti prevzemniku v primeru, ko je dolžnik kako drugače zvedel za odstop terjatve, ne vpliva.
ZOR člen 277, 277/1, 399, 399/1, 277, 277/1, 399, 399/1.
zamudne obresti
Pogodbeno dogovorjena višina obrestne mere zamudnih obresti, torej obresti za čas zamude, ne za čas posojila, je omejena le z ugovori iz določb ZOR, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oz. njihovih posameznih določb, določilo 1. odst. 399. člena ZOR se na obrestno mero pogodbenih zamudnih obresti ne nanaša.
V pravdnem postopku zaradi uveljavljanja močnejše pravice, ki sledi pravnomočnemu sklepu o ureditvi meje po zadnji mirni posesti, sodišče ne more urejati meje po pravični oceni. Če tožeča stranka ne dokaže močnejše pravice na spornem zemljišču, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. V tem primeru pač poteka meja med zemljišči strank tako, kot je bila določena v nepravdnem postopku.
ZPP (1977) člen 249, 256, 249, 256. Pravilnik o stalnih sodnih tolmačih člen 14.
izvedenec - nagrada izvedenca
Pri odmeri nagrade za izvedeniško delo sodišče upošteva: a) obseg opravljenega dela, b) zahtevnost vprašanj, o katerih je podano izvedensko mnenje, c) načelo, da je nagrada za izvedensko delo enaka nagradi za podobno strokovno delo, opravljeno v podjetju ali zavodu v podaljšanem delovnem času. Pri tem je poudarek na podobnem delu, kot je izvedensko, in ne na delu, ki ga sodni izvedenec dejansko opravlja v delovnem razmerju (na morda povsem neustreznem delovnem mestu).
plačilo stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča
Zadružnika sta dolžna plačati le dejanske stroške priprave in opreme zemljišča. Ob tem, ko sta zadružnika pravočasno poravnala te stroške, se tožeča stranka ne more sklicevati na zamudo ostalih članov. "Parametrska metoda" za obračun teh stroškov po razveljavitvi Odloka o stavbnih zemljiščih ne pride v poštev.
ZOR člen 997, 1007, 1007/1, 1010, 997, 1007, 1007/1, 1010.
poroštvo - stečaj glavnega dolžnika - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - odškodninska odgovornost
V pobot upnikovi terjatvi je porok uveljavljal terjatev iz naslova odškodninske odgovornosti upnika, ker le-ta ni prijavil terjatve v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika in ker upnik poroka ni obvestil, da glavni dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Peti člen ZDEN je potrebno razumeti, da se nanaša, kar zadeva pravne posle, tako na sklenitveno kakor tudi spolnitveno fazo v primerih, ko je mogoče v zvezi s slednjo odkriti elemente grožnje, sile ali zvijače v ravnanju oziroma naklepih državnega organa ali predstavnika oblasti v času sklepanja pravnega posla.
Sodišče daje varstvo pred motenjem glede na zadnje stanje posesti tudi pravni osebi, ki s svojimi dejanji izvršuje neposredno dejansko oblast nad stvarjo.
ZZZDR člen 133, 133. ZPP (1977) člen 156, 164, 164/1, 164/3, 164/6, 188, 188/1, 190, 190/1, 191, 191/1, 156, 164, 164/1, 164/3, 164/6, 188, 188/1, 190, 190/1, 191, 191/1. ZOR člen 218, 218.
sprememba tožbe - verzija - separatni stroški
Če je tožeča stranka postavila verzijski zahtevek in v tožbenih navedbah omenjala le razmere in cene v času, ko je zalagala stroške, in zahtevala plačilo obresti od vsakega posameznega meseca, v pritožbi pa navedla, da bi moralo sodišče, ker gre za nečisto denarno terjatev, odločati po razmerah na dan sojenja, pomeni to spremembo tožbe, ki pa v pritožbenem postopku ni več dovoljena.
Če sodišče v razvezni pravdi odloči tudi o verzijskem zahtevku, pomeni to kršitev določb pravdnega postopka, ki pa ni bistvena.
Stranka mora opredeljeno priglasiti separatne stroške že na naroku, na katerem se o njih odloča, ne pa šele ob koncu glavne obravnave.
Posojilojemalec se lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. V gospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti, tudi če niso bile dogovorjene.
Za ponovno uveljavljanje iste zadeve med istima strankama gre tudi tedaj, če toženec, ki je bil pravnomočno obsojen v prejšnjem postopku s tožbo zahteva v novem postopku ugotovitev, da ne obstoji zahtevek iz prve pravde ali pa zahteva povračilo že plačanega zneska iz naslova obogatitve. Gre torej za iste stranke tudi če so zamenjane vloge in za isti zahtevek, če je v diametralno nasprotni formulaciji.
prodajna pogodba - kmetijska zemljišča - predkupna pravica - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Pravočasnost tožbe prednostnega upravičenca po prvem odst. 30. čl. ZKZ za razveljavitev prodajne pogodbe in za sklenitev nove, mora sodišče preizkusiti tudi z vidika, ali bi moral in ali je prednostni upravičenec pravočasno uveljavljal svojo prednostno pravico do nakupa po tretjem odst. 30. čl. ZKZ.
Ker se izjava o odpovedi dediščini ne more preklicati, se v pritožbi zoper sklep o dedovanju ni mogoče sklicevati na to, da je bila izjava dana v zmoti.
Banka je dolžna izplačati devizno hranilno vlogo varčevalcu, ki je vložil tožbo oziroma zahteval izplačilo pred uveljavitvijo Zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog, saj omenjeni zakon ne velja za nazaj, saj o tem nima nobenih določb.
Pri razvezi pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi neizpolnjevanja obveznosti ali zaradi spremenjenih razmer je irelevantna krivda za neizpolnjevanje ali za spremembo razmer.