pridobitev stanovanjske pravice - izselitev iz stanovanja
Vprašanje, ali je stanovanje, v katrega se je preselil bivši imetnik stanovanjske pravice, primerno zanj in za druge uporabnike stanovanja, je treba presojati po stanju ob preselitvi.
Za ponovno uveljavljanje iste zadeve med istima strankama gre tudi tedaj, če toženec, ki je bil pravnomočno obsojen v prejšnjem postopku s tožbo zahteva v novem postopku ugotovitev, da ne obstoji zahtevek iz prve pravde ali pa zahteva povračilo že plačanega zneska iz naslova obogatitve. Gre torej za iste stranke tudi če so zamenjane vloge in za isti zahtevek, če je v diametralno nasprotni formulaciji.
Banka je dolžna izplačati devizno hranilno vlogo varčevalcu, ki je vložil tožbo oziroma zahteval izplačilo pred uveljavitvijo Zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog, saj omenjeni zakon ne velja za nazaj, saj o tem nima nobenih določb.
pristojnost slovenskega sodišča - postopek s pritožbo - nova dejstva
Slovensko sodišče je pristojno odločati v odškodninskih sporih z mednarodnim elementom, če je škodljiva posledica nastala ali nastaja na območju R Slovenije.
Izražati dvom o kakšnem dejstvu (n. pr. o vzroku za invalidsko upokojitev) ne pomeni navesti dejstvo in zato izražanje dvoma ne more biti razlog za razveljavitev sodbe zaradi navajanja novot.
Procesne obresti so kapitalizirane neplačane pogodbene in (ali) zamudne obresti.
Valutna klavzula, ki velja za glavnico, velja tudi za pogodbene obresti. Obrestna mera pogodbenih obresti med fizičnimi osebami je maksimirana s kogentno določbo člena 399/1 ZOR.
Višina obrestne mere pogodbenih zamudnih obresti je odvisna od pogodbene volje pogodbenih strank, ker ni več podlage za razlago kogentnosti zakonitih zamudnih obresti člena 277 ZOR.
Sodišče daje varstvo pred motenjem glede na zadnje stanje posesti tudi pravni osebi, ki s svojimi dejanji izvršuje neposredno dejansko oblast nad stvarjo.
ZZZDR člen 133, 133. ZPP (1977) člen 156, 164, 164/1, 164/3, 164/6, 188, 188/1, 190, 190/1, 191, 191/1, 156, 164, 164/1, 164/3, 164/6, 188, 188/1, 190, 190/1, 191, 191/1. ZOR člen 218, 218.
sprememba tožbe - verzija - separatni stroški
Če je tožeča stranka postavila verzijski zahtevek in v tožbenih navedbah omenjala le razmere in cene v času, ko je zalagala stroške, in zahtevala plačilo obresti od vsakega posameznega meseca, v pritožbi pa navedla, da bi moralo sodišče, ker gre za nečisto denarno terjatev, odločati po razmerah na dan sojenja, pomeni to spremembo tožbe, ki pa v pritožbenem postopku ni več dovoljena.
Če sodišče v razvezni pravdi odloči tudi o verzijskem zahtevku, pomeni to kršitev določb pravdnega postopka, ki pa ni bistvena.
Stranka mora opredeljeno priglasiti separatne stroške že na naroku, na katerem se o njih odloča, ne pa šele ob koncu glavne obravnave.
V primeru odstopa terjatve dolžnik veljavno izpolni svojo obveznost odstopniku samo dotlej, ko izve za odstop terjatve; če mu jo izpolni po tem trenutku, se svoje obveznosti ne reši in jo mora vseeno izpolniti še prevzemniku. Če ga odstopnik ni obvestil o odstopu terjatve, mu je odškodninsko odgovoren, opustitev obvestila pa na obstoj obveznosti proti prevzemniku v primeru, ko je dolžnik kako drugače zvedel za odstop terjatve, ne vpliva.
ZOR člen 277, 277/1, 399, 399/1, 277, 277/1, 399, 399/1.
zamudne obresti
Pogodbeno dogovorjena višina obrestne mere zamudnih obresti, torej obresti za čas zamude, ne za čas posojila, je omejena le z ugovori iz določb ZOR, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oz. njihovih posameznih določb, določilo 1. odst. 399. člena ZOR se na obrestno mero pogodbenih zamudnih obresti ne nanaša.
Kadar je predlagana obnova postopka, je mogoče od vložitve takega predloga do konca obravnavanja v obnovljenem postopku zahtevati izločitev sodnika. Zoper sklep, s katerim je zahteva za izločitev sodnika zavržena, je dovoljena posebna pritožba.
V pravdnem postopku zaradi uveljavljanja močnejše pravice, ki sledi pravnomočnemu sklepu o ureditvi meje po zadnji mirni posesti, sodišče ne more urejati meje po pravični oceni. Če tožeča stranka ne dokaže močnejše pravice na spornem zemljišču, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. V tem primeru pač poteka meja med zemljišči strank tako, kot je bila določena v nepravdnem postopku.
prodajna pogodba - kmetijska zemljišča - predkupna pravica - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Pravočasnost tožbe prednostnega upravičenca po prvem odst. 30. čl. ZKZ za razveljavitev prodajne pogodbe in za sklenitev nove, mora sodišče preizkusiti tudi z vidika, ali bi moral in ali je prednostni upravičenec pravočasno uveljavljal svojo prednostno pravico do nakupa po tretjem odst. 30. čl. ZKZ.
Zavezanec za plačilo odškodnine je tisti, ki je tujo nepremičnino dejansko uporabljal v svojo korist, ne pa tisti, ki je bil v času take uporabe zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Peti člen ZDEN je potrebno razumeti, da se nanaša, kar zadeva pravne posle, tako na sklenitveno kakor tudi spolnitveno fazo v primerih, ko je mogoče v zvezi s slednjo odkriti elemente grožnje, sile ali zvijače v ravnanju oziroma naklepih državnega organa ali predstavnika oblasti v času sklepanja pravnega posla.
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o začasni odredbi, s katero je prepovedalo razpolaganje z nepremičnino in odredilo vpis te odredbe v zemljiški knjigi, ker je kasneje ugotovilo, da tožnik ni izkazal verjetnega nastanka znatnejše škode. Zato je tudi sklep o izbrisu zemljiškoknjižnega vpisa (in ne zaznambe) logična posledica razveljavitve sklepa o začasni odredbi. Sklep o razveljavitvi začasne odredbe je postal pravnomočen in ker ni izkazana verjetnost nastanka znatnejše škode, samo vložitev revizije ni razlog za odlašanje z ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja (63. člen Zakona o izvršilnem postopku).
Ker se izjava o odpovedi dediščini ne more preklicati, se v pritožbi zoper sklep o dedovanju ni mogoče sklicevati na to, da je bila izjava dana v zmoti.
Kadar zavarovalni zastopnik, ki je v službi pri zavarovalnici prekorači pooblastilo, pa sklenitelj zavarovanja tega ni vedel, pogodba velja po čl. 906/2 ZOR. Prekoračitev pooblastila se v takem primeru ne presoja po čl. 87/5 ZOR, saj je čl. 906/2 ZOR specialni predpis glede na čl. 87/5 ZOR.