Dolžnik ugovora ni dovolj obrazložil oziroma konkretiziral, saj je zgolj posplošeno zatrjeval, da se je z upnikom ustno dogovoril za odlog plačila. Takšne pomanjkljive in pavšalne navedbe pravno pomembnih dejstev po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne zadoščajo za zaključek, da je ugovor dolžnika obrazložen v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ.
ZP-1 člen 161, 161/2, 163, 163/1, 168, 202b, 202b/7.
nedovoljena pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za prestajanje kazni zapora o neizvršitvi uklonilnega zapora - postopek določitve uklonilnega zapora
Zoper sklep o zavrnitvi predloga direktorja Zavoda za prestajanje kazni zapora o neizvršitvi uklonilnega zapora lahko poda pritožbo le direktor zavoda.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - obrazloženost sklepa
Sodišču prve stopnje v obrazložitvi sklepa o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin ni potrebno povzemati celotne vsebine cenitvenega poročila in mnenja sodnih cenilcev, saj to predhodno vroči strankam, ki lahko na cenitev podajo pripombe, na katere s strani sodišča določeni cenilec tudi odgovori.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zaslišanje toženke – neznan naslov priče
Sodišče je toženki, ker ni bilo znano njeno prebivališče, postavilo začasno zastopnico, zato predlaganega dokaza z zaslišanjem toženke ni moglo izvesti.
zavarovanje odgovornosti - vzdrževanje cest - javna gospodarska služba - nadzor nad stanjem cest - dolžna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka
Upoštevajoč, da se je škodni dogodek zgodil v zelo zgodnjih jutranjih urah ter da je izvajanje nadzora nad stanjem in prevoznostjo cest praviloma sicer naloga vzdrževalca, bi dolžnost toženkine zavarovanke, da tudi po odstranitvi zapore stalno in celo izven svojega rednega delovnega časa spremlja promet in začasno prometno signalizacijo in opremo presegla njeno dolžno skrbnost.
ZD člen 142, 143, 167, 174. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razlogi o odločilnih dejstvih - velikost zapuščine - odgovornost za zapustnikove dolgove - položaj stranke - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - upnik - aktivna legitimacija upnika v zapuščinskem postopku - ločitev zapuščine
S priglasitvijo terjatve upnik ne postane stranka postopka, zato ni aktivno legitimiran za uveljavljanje svojih pravic v zapuščinskem postopku. Položaj stranke upnik pridobi le, če zahteva ločitev zapuščine od premoženja dedičev.
Sodišče izda odločbo na podlagi uspeha celotnega obravnavanja, upoštevajoč pri tem tako dokaze, ki so jih predložile stranke, kakor tudi dokaze, ki jih je preskrbelo samo. Pritožba utemeljeno opozarja, da se sodišče do določenih navedb dedinje ni opredelilo. Gre za dejstva, od katerih je odvisna ugotovitev velikosti zapuščine.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev - sprememba zakona - delna oprostitev
ZST-1 je pred spremembo omogočal, da sodišče oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sedaj (po spremembi) zakon tega ne omogoča več, saj je lahko oproščena plačila sodnih taks le stranka, ki prejema denarno socialno pomoč na podlagi odločbe pristojnega organa. Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, vendar bi bila s plačilom taks v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani, lahko sodišče le delno oprosti plačila sodnih taks.
nepopolna tožba - podpis tožbe - podpis pravne osebe
Podpis pravne osebe v skladu s sodno prakso praviloma sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma pa skupaj s pečatom), navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Te sestavine podpisa pravne osebe služijo funkciji podpisa, ki je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja določene vloge, saj mora sodišče ob prejemu vloge presoditi njeno popolnost, dovoljenost in pravočasnost. V okviru tega mora presoditi, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe. Sodišče se torej mora prepričati, ali je tožbo vložila upravičena oseba, ker jo sicer zavrže kot nedovoljeno. Prav temu namenu služi podpis vlagatelja na tožbi.
OZ člen 287, 287/1, 287/2, 287/3, 287/4. ZPP člen 286.
prvi narok za glavno obravnavo - pobot - ugotavljanje višine škode - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami
Kadar se v zadevi po tem, ko je bil prvi narok v smislu 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) že opravljen, zamenja razpravljajoči sodnik, to ne pomeni, da imajo stranke možnost brez opravičljivega razloga na novo podajati dejstva in predlagati dokaze. Tako možnost bi imele le, če bi novi sodnik v okviru materialnega procesnega vodstva stranke pozval k navajanju in predlaganju.
Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 20.1.2010 nasprotovala takemu načinu ugotavljanja škode in menila, da bi morala biti višina škode na ustrezen način ugotovljena v pravdi. Takih navedb ni mogoče razlagati drugače, kot da je višina škode za tožečo stranko sporna. Tožena stranka bi zato morala škodo izkazati po višini, kar pa ji ni uspelo.
Tožeča stranka ni navajala, da bi med strankama obstajal sporazum o načinu pokrivanja obveznosti. Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožena stranka ob plačilu na potrdilo o nakazilu zapisala „plačilo računa 080145". Nobenega dvoma torej ne more biti, da je dolžnik ob izpolnitvi določil, kaj izpolnjuje. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za uporabo določbe drugega odstavka 287. člena OZ.
Pravno upoštevna okoliščina za zvišanje rente je lahko znatna sprememba vrednosti denarja, saj odškodninska renta ni avtomatično redno usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov, kot je to npr. pri preživninah.
Presoji po 175. členu OZ niso upoštevane okoliščine, ki bi jih pravdna stranka, upoštevaje običajno procesno skrbnost lahko zatrjevala in dokazovala že v prejšnji pravdi, pa tega ni storila. Pravno relevantne so torej le tiste okoliščine, ki jih je sodišče upoštevalo v prvi določitvi rente.
darilna pogodba - preužitek - značilnosti pogodbe o preužitku - odplačnost
Pogodbo (kljub poimenovanju, da gre za darilno pogodbo in okoliščino, da sta stranki v njej poimenovani kot darovalec oziroma kot obdarjenka) je potrebno presojati glede na izraženo voljo pogodbenih strank ob njeni sklenitvi, kot jo izkazuje sama vsebina pogodbenega zapisa. Gre za pogodbo o preužitku.
Za ugotavljanje odplačnosti preužitkarske pogodbe je popolnoma nepomembno, kakšno starost preužitkar potem resnično dočaka oziroma koliko časa uživa storitve nasprotne stranke, saj je prav v tem njena tveganost. Za presojo odplačnosti aleatorne pogodbe zato ni bistvena „gola“ primerjava vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, ampak prvenstveno volja in namen pogodbenih strank (preužitkarja in prevzemnika).
predpogodba - ara - kupnina - neizpolnitev - rok za plačilo kupnine - prodaja nepremičnine, na kateri je vknjižena hipoteka
Iz predpogodbe v nobeni točki ne izhaja, da bi obveznost tožeče stranke na plačilo kupnine nastopila le v primeru, če bi uspela zagotoviti kredit za plačilo kupnine. Tak dogovor niti ne bi bil logičen, saj bi bil v nasprotju z dogovorom o ari. Namen are je namreč ravno v utrditvi obveznosti kupca.
Tožeča stranka ni konkretno udeležena v nobenem od navedenih razmerij, na podlagi katerih naj bi bila izdana zatrjevana bančna garancija, ki jo je izvajalec del kot naročnik garancije izročil naročniku del za dobro izvedbo del. Zato tožeča stranka nima neposredne pravice do uveljavljanja kakršnih koli zahtevkov iz naslova te bančne garancije.
ZIZ člen 17,17/2, 20a, 71. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
notarski zapis - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - identifikacija zahtevka - odlog izvršbe na predlog dolžnika - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik mora v predlogu za izvršbo opredeliti dolžnikovo obveznost oziroma svojo terjatev do dolžnika. Le primerna identifikacija zahtevka sodišču in tudi dolžniku omogoča ustrezen preizkus upnikove terjatve.
uklonilni zapor - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - storilčeve premoženjske razmere in preživninske obveznosti
V postopku odločanja o predlogu za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti sodišče razišče, ali storilec glede na svoje premoženjske razmere in preživninske obveznosti zmore plačati globo.
Škoda, ki jo krije zavarovanje, se ugotavlja v primeru uničenja ali izginitve stvari po vrednosti zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšana za tržno vrednost rešenih ostankov zavarovane stvari, upoštevajoč stanje te stvari neposredno pred zavarovalnim primerom. Ker sta se pravdni stranki v zavarovalnih pogojih dogovorili za način ugotavljanja škode, je za višino škode odločilna tista vrednost, ki je izračunana na tako določen način.
promet s kmetijskimi zemljišči - tožba vložena pred sprejetjem pravnega mnenja z dne 6.4.2012 - kršitev predkupne pravice
Tožnik ni sprejel ne druge ne tretje ponudbe in v postopku prodaje oziroma nakupa kmetijskih zemljišč ni bil predkupni upravičenec. Prav s trditvami, da je bil predkupni upravičenec, pa je v tožbi zahteval razveljavitev pogodb, to pravico mu namreč daje 512. člen OZ. Upoštevaje navedeno te pravice nima, saj ni predkupni upravičenec, torej ne more z vidika kršitve predkupne pravice zahtevati razveljavitev kupne oziroma zakupne pogodbe.