predpogodba - ara - kupnina - neizpolnitev - rok za plačilo kupnine - prodaja nepremičnine, na kateri je vknjižena hipoteka
Iz predpogodbe v nobeni točki ne izhaja, da bi obveznost tožeče stranke na plačilo kupnine nastopila le v primeru, če bi uspela zagotoviti kredit za plačilo kupnine. Tak dogovor niti ne bi bil logičen, saj bi bil v nasprotju z dogovorom o ari. Namen are je namreč ravno v utrditvi obveznosti kupca.
poroštvo – poroštvena izjava - solidarna zaveza – stečaj glavnega dolžnika - opustitev dolžne bančne skrbnosti - splošno znano dejstvo – skrbnost dobrega gospodarja
Ni se mogoče strinjati s pritožnico, da se porok lahko upravičeno zanese na splošno znano dejstvo in obveznost bank po Zakonu o bančništvu, da banke ne odobravajo oziroma ne podaljšujejo kreditov komitentom, za katere ocenijo, da teh kreditov sami ne bodo mogli povrniti. Pritožnica namreč pri tem pozablja, da je bila tudi sama dolžna pri prevzemanju poroštvene obveznosti in odobravanju podaljševanja roka vračila kredita ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0071762
ZPP člen 286, 286a. ZIZ člen 60, 65. ZZKKJ člen 14.
prekluzija - materialno procesno vodstvo - nedopustnost izvršbe - maksimalna hipoteka – dobra vera – skupna lastnina
Sodišče po določbi 286.a člena ZPP lahko opravi pisno materialno procesno vodstvo, vendar ima tako vodstvo smisel le, če je konkretno in vsebinsko usmerjeno. Povprečno skrbni pozvani stranki mora biti na njegovi podlagi jasno, v kateri smeri mora po potrebi dopolniti svoje trditve in predloge.
Pridobitev zastavne pravice učinkuje tudi zoper nevpisanega skupnega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri. Navedeno ne velja v primeru, ko upnik zastavno pravico pridobi šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti, ki je pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zaslišanje toženke – neznan naslov priče
Sodišče je toženki, ker ni bilo znano njeno prebivališče, postavilo začasno zastopnico, zato predlaganega dokaza z zaslišanjem toženke ni moglo izvesti.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - kršitev najemne pogodbe - (ne)dopustitev vstopa lastnika za preveritev pravilne uporabe stanovanja
Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je tožena stranka dopustila tožeči stranki kot lastniku vstop v stanovanje za preveritev pravilne uporabe stanovanja. S tem vprašanjem se je prvostopenjsko sodišče sicer ukvarjalo, vendar pa je utemeljen očitek v zvezi z oceno izvedenih dokazov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066117
ZUP člen 87, 87/4. ZP-1 člen 202b.
vročanje - predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - prisilna izterjava globe
Storilec je v obvestilu o prispelem pismu opozorjen na nastop fikcije vročitve pisma.
Če zaradi storilčevih osebnih in premoženjskih razmer izvršitev uklonilnega zapora ne bi bila smotrna in v skladu z njegovim namenom, se ustavi postopek izvršitve uklonilnega zapora in se globa prisilno izterja.
zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo zakonite hipoteke – nastanek hipoteke po zakonu
Izstavitev zemljiškoknjižne listine bi pritožnica lahko zahtevala le v primeru obstoja pogodbene hipoteke ali prisilne hipoteke, ki nastane na podlagi sodne odločbe z vpisom v zemljiško knjigo, ne pa na podlagi zakonite hipoteke, ki nastane v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje zakon
kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti – sovražni govor – romska skupnost - milejši zakon
Kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti je le tisto dejanje, ki je storjeno na tak način, da lahko glede na konkretne okoliščine ogrozi ali moti javni red in mir. Podano mora biti konkretno ogrožanje, ki se mora pokazati v neposredni nevarnosti, posegu v telesno ali duševno celovitost posameznikov, oviranju izvrševanja pravic ali dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na javnem kraju. Dejanja spodbujanja ali razpihovanja morajo biti take narave, da v okolju in razmerah, v katerih so storjena, do kršitev javnega reda in miru ne privedejo le zato, ker so pravočasno posredovali pristojni organi ali posamezni udeleženci oziroma druge navzoče osebe ali zaradi pravočasnega prenehanja sovražnega govora.
V izreku sodbe opisano kaznivo dejanje ne obsega vseh zakonskih znakov, ker ni opisano, da naj bi obdolženec storil dejanje na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079142
ZASP člen 146, 146/1, 147, 151, 151/3, 165, 165/2, 176, 176/1, 176/2, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Uredba ES 864/2007 z dne 11.7.2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti člen 8.
javna priobčitev glasbenih neodrskih del – plačilo nadomestila – repertoar - kolektivne organizacije – glasbena dela tujih avtorjev – odpoved materialni avtorski pravici – dokazno breme – uporaba prava – uporaba pravilnika – valorizacija tarifnih vrednosti – postopni izračun
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, ki je prosta plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku.
Na dan uveljavitve ZASB-B je bil v uporabi Pravilnik 1998 in njegova tarifa, ki se je štela za veljavni skupni sporazum, sklenjen z reprezentativnimi združenji uporabnikov. Za veljavno sprejetje Pravilnika 2006 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, tožeča stranka pa je Pravilnik 2006 sprejela enostransko. Ker akt, ki ga je sprejela tožeča stranka, ni bil sprejet po postopku, predvidenim s tedaj veljavnim zakonom, ne more imeti učinka skupnega sporazuma, ki je bil po tedaj veljavni zakonski ureditvi podlaga za zaračunavanje nadomestila za uporabo avtorskih del.
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/1, 296/5. ZPP člen 154, 154/1, 156.
potrebni stroški – končni uspeh strank v postopku – prenehanje terjatve – prijava terjatve v stečajnem postopku
Ker tožeča stranka z zahtevkom ni uspela, je dolžna toženi stranki povrniti potrebne stroške pravdnega postopka. Odločilen je končni uspeh strank v postopku, zato ni pomembno, ali je bila tožba ob njeni vložitvi potrebna oziroma utemeljena. Vtoževana terjatev je zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, prenehala, zato je tožeča stranka zaradi posledične zavrnitve njenega tožbenega zahtevka v pravdi propadla.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066119
ZP-1 člen 25, 25/1, 26. ZPrCP člen 105, 105/3, 105/3-4. ZVoz člen 50, 50/8, 58, 58/6.
splošna pravila za odmero sankcije - odvzem predmetov - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa
Predkaznovanost za istovrstni prekršek in visoka stopnja alkohola v organizmu obdolženca utemeljujejo izrek globe za prekršek iz 4. točke tretjega odstavka 105. člena ZPrCP nad spodnjo predpisano mejo in odvzem njegovega osebnega avtomobila, s katerim je storil prekrške.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti – vložitev pritožbe - začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve – ugovor tretjega – pravočasnost ugovora
Postopek zavarovanja z začasno odredbo, s katero je bilo tožencu prepovedano obremeniti ali odtujiti nepremičnine, z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi, je bil končan, ko je sklep o začasni odredbi postal pravnomočen. Ugovor tretjega, ki je bil vložen po tem trenutku, je prepozen in ga je sodišče zato utemeljeno zavrglo.
predhodna odredba – verjeten izkaz nevarnosti – likvidna sredstva – denarna sredstva
Tožena stranka je s trditvijo, da ima preko 2 MIO EUR prostih likvidnih sredstev, utemeljevala neobstoj nevarnosti za uveljavitev tožnikove terjatve. Pri tem ni pojasnila, kaj ta prosta likvidna sredstva predstavljajo. Tako nekonkretizirane trditve o razpoložljivih prostih likvidnih sredstvih zato niso bile preizkusljive. Če gre namreč za denarna sredstva na transakcijskem računu v Sloveniji, so ta blokirana in torej ne gre za prosta likvidna sredstva. Da pa bi imela še druga sredstva, kakšna je njihova struktura in kje jih ima, pa tožena stranka ni pojasnila.
zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice – elektronska vložitev predloga – predložitev elektronske kopije izvirnika pisnega predloga – overjen podpis lastnika
Notar, ki kot pooblaščenec lastnika nepremičnine vlaga elektronski predlog za vpis zaznambe vrstnega reda, mora le-temu priložiti elektronsko kopijo izvirnika pisnega predloga lastnika nepremičnine, na katerem je podpis lastnika overjen.
OZ člen 432. ZIZ člen 17, 17/3, 20a, 20a/3, 20a/5, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-7, 55/2. ZN člen 4.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - obrazloženost ugovora - izvršilni naslov - notarski zapis - ničnost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - nedopustnost izvršbe - pristop k dolgu - obseg obveznosti - preizkus obsega terjatve - izterjava zakonskih zamudnih obresti
Obseg terjatve, kot izhaja iz izvršilnega naslova, je materialnopravna predpostavka dopustnosti izvršbe, zato mora sodišče tudi še ob odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi po uradni dolžnosti paziti na obseg terjatve, ki izhaja iz predloga za izvršbo.
V izvršilnem postopku sodišče listini, ki izpolnjujejo vse obličnostne pogoje za obstoj izvršilnega naslova, ne more trajno odvzeti moči izvršilnega naslova.
V obravnavanem primeru so dohodki staršev tako nizki, da terjajo upoštevanje otroškega dodatka pri določitvi preživnine za mld. otroka.
Neprimerna je odločitev prvostopenjskega sodišča, da naj bi stiki potekali po predhodnem dogovoru med staršema, saj ne gre za zadosti določno opredelitev stikov; takšna odločitev pa je ustrezna le v primerih, ko sta se starša sposobna konstruktivno dogovarjati in ko med njima glede stikov ni večjih sporov.
Škoda, ki jo krije zavarovanje, se ugotavlja v primeru uničenja ali izginitve stvari po vrednosti zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšana za tržno vrednost rešenih ostankov zavarovane stvari, upoštevajoč stanje te stvari neposredno pred zavarovalnim primerom. Ker sta se pravdni stranki v zavarovalnih pogojih dogovorili za način ugotavljanja škode, je za višino škode odločilna tista vrednost, ki je izračunana na tako določen način.