uklonilni zapor - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - storilčeve premoženjske razmere in preživninske obveznosti
V postopku odločanja o predlogu za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti sodišče razišče, ali storilec glede na svoje premoženjske razmere in preživninske obveznosti zmore plačati globo.
ZIZ člen 17,17/2, 20a, 71. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
notarski zapis - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - identifikacija zahtevka - odlog izvršbe na predlog dolžnika - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik mora v predlogu za izvršbo opredeliti dolžnikovo obveznost oziroma svojo terjatev do dolžnika. Le primerna identifikacija zahtevka sodišču in tudi dolžniku omogoča ustrezen preizkus upnikove terjatve.
OZ člen 287, 287/1, 287/2, 287/3, 287/4. ZPP člen 286.
prvi narok za glavno obravnavo - pobot - ugotavljanje višine škode - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami
Kadar se v zadevi po tem, ko je bil prvi narok v smislu 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) že opravljen, zamenja razpravljajoči sodnik, to ne pomeni, da imajo stranke možnost brez opravičljivega razloga na novo podajati dejstva in predlagati dokaze. Tako možnost bi imele le, če bi novi sodnik v okviru materialnega procesnega vodstva stranke pozval k navajanju in predlaganju.
Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 20.1.2010 nasprotovala takemu načinu ugotavljanja škode in menila, da bi morala biti višina škode na ustrezen način ugotovljena v pravdi. Takih navedb ni mogoče razlagati drugače, kot da je višina škode za tožečo stranko sporna. Tožena stranka bi zato morala škodo izkazati po višini, kar pa ji ni uspelo.
Tožeča stranka ni navajala, da bi med strankama obstajal sporazum o načinu pokrivanja obveznosti. Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožena stranka ob plačilu na potrdilo o nakazilu zapisala „plačilo računa 080145". Nobenega dvoma torej ne more biti, da je dolžnik ob izpolnitvi določil, kaj izpolnjuje. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za uporabo določbe drugega odstavka 287. člena OZ.
Pravno upoštevna okoliščina za zvišanje rente je lahko znatna sprememba vrednosti denarja, saj odškodninska renta ni avtomatično redno usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov, kot je to npr. pri preživninah.
Presoji po 175. členu OZ niso upoštevane okoliščine, ki bi jih pravdna stranka, upoštevaje običajno procesno skrbnost lahko zatrjevala in dokazovala že v prejšnji pravdi, pa tega ni storila. Pravno relevantne so torej le tiste okoliščine, ki jih je sodišče upoštevalo v prvi določitvi rente.
Tožeča stranka ni konkretno udeležena v nobenem od navedenih razmerij, na podlagi katerih naj bi bila izdana zatrjevana bančna garancija, ki jo je izvajalec del kot naročnik garancije izročil naročniku del za dobro izvedbo del. Zato tožeča stranka nima neposredne pravice do uveljavljanja kakršnih koli zahtevkov iz naslova te bančne garancije.
nesklepčnost tožbe - gradbena pogodba - posebne gradbene uzance - prevzem stvari z napako - pravna narava dokončnega obračuna - pravica izvajalca do plačila
Tožnikova pravica terjati plačilo za opravljeno delo ne more biti odvisna od dejstva, ali se stranki dogovorita o vseh sestavinah dokončnega obračuna, kot jih določa 119. Uzanca PGU.
OZ člen 432. ZIZ člen 17, 17/3, 20a, 20a/3, 20a/5, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-7, 55/2. ZN člen 4.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - obrazloženost ugovora - izvršilni naslov - notarski zapis - ničnost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - nedopustnost izvršbe - pristop k dolgu - obseg obveznosti - preizkus obsega terjatve - izterjava zakonskih zamudnih obresti
Obseg terjatve, kot izhaja iz izvršilnega naslova, je materialnopravna predpostavka dopustnosti izvršbe, zato mora sodišče tudi še ob odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi po uradni dolžnosti paziti na obseg terjatve, ki izhaja iz predloga za izvršbo.
V izvršilnem postopku sodišče listini, ki izpolnjujejo vse obličnostne pogoje za obstoj izvršilnega naslova, ne more trajno odvzeti moči izvršilnega naslova.
obstoj zunajzakonske skupnosti – ekonomska skupnost - skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – adaptacija stanovanja – nova stvar
Za obstoj ekonomske skupnosti kot enega izmed elementov zunajzakonske skupnosti zadošča, da partnerja s skupnim delom pridobivata sredstva za njune skupne potrebe.
Morebitna nesoglasja pri gospodarjenju s skupnimi sredstvi ne morejo izključiti obstoja ekonomske skupnosti.
Čeprav tožbeni zahtevek ne zajema vsega premoženja, ki sta ga pravdni stranki pridobili v času trajanja njune zunajzakonske skupnosti, je treba pri ugotavljanju deležev upoštevati tudi to premoženje.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev - sprememba zakona - delna oprostitev
ZST-1 je pred spremembo omogočal, da sodišče oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sedaj (po spremembi) zakon tega ne omogoča več, saj je lahko oproščena plačila sodnih taks le stranka, ki prejema denarno socialno pomoč na podlagi odločbe pristojnega organa. Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, vendar bi bila s plačilom taks v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani, lahko sodišče le delno oprosti plačila sodnih taks.
nepopolna tožba - podpis tožbe - podpis pravne osebe
Podpis pravne osebe v skladu s sodno prakso praviloma sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma pa skupaj s pečatom), navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Te sestavine podpisa pravne osebe služijo funkciji podpisa, ki je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja določene vloge, saj mora sodišče ob prejemu vloge presoditi njeno popolnost, dovoljenost in pravočasnost. V okviru tega mora presoditi, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe. Sodišče se torej mora prepričati, ali je tožbo vložila upravičena oseba, ker jo sicer zavrže kot nedovoljeno. Prav temu namenu služi podpis vlagatelja na tožbi.
ničnost pogodbe - napaka volje – neskrbnost pri podpisu pogodbe
Ker toženec ne zatrjuje, da bi mu bilo onemogočeno, da prebere pogodbo, ki jo je podpisal, se na slabo seznanjenost z vsebino pogodbe ne more uspešno sklicevati. Vsaka poslovno sposobna fizična oseba je odgovorna za svoje ravnanje in nosi riziko svojega ravnanja. Toženčev zaupljiv odnos do zeta tožeči stranki ne more škoditi.
delna nezmožnost za delo - renta - izguba zaslužka - vračunavanje invalidnine - način izračuna
Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, ne pa nadomestiti izpad njegovega dohodka. Zato se invalidnino ne sme upoštevati pri izračunu višine mesečnih dohodkov tožnice.
Primerjava povprečnega mesečnega zaslužka tožnice pred škodnim dogodkom z njenimi dohodki v vtoževanem obdobju ni primeren način za izračun izpada njenega zaslužka. Res je, da sodišča takšno metodo uporabljajo, vendar navadno takrat, ko oškodovanec zaradi posledic škodnega dogodka ni več zaposlen in je povprečni mesečni dohodek pred poškodbo edini primerljiv kriterij, na podlagi katerega je mogoče oceniti njegovo izgubo na zaslužku. V predmetnem primeru pa je tožnica ostala zaposlena tudi po prometni nesreči. Torej je v njenem primeru podan boljši kriterij za izračun, in sicer njeno mesečno plačilo za 4-urno delo. Ta kriterij je bolj verodostojen, saj upošteva tako spreminjanje višine plač v času, kot tudi zamenjavo plačilnega razreda tožnice.
dolg zapustnika – dedičevo (ne)priznanje dolga – zapuščinski postopek – pravdni postopek – sklep o dedovanju
V primeru, če dedič ne prizna zapustnikovega dolga, upnik lahko zahteva njegovo plačilo, vendar ne v zapuščinskem postopku, ampak v pravdnem. Rezultat take pravde ne vpliva na odločitev v zapuščinskem postopku oziroma na sklep o dedovanju, čigar vsebina je, katerim osebam gre pravica do dediščine.
zavarovanje odgovornosti - vzdrževanje cest - javna gospodarska služba - nadzor nad stanjem cest - dolžna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka
Upoštevajoč, da se je škodni dogodek zgodil v zelo zgodnjih jutranjih urah ter da je izvajanje nadzora nad stanjem in prevoznostjo cest praviloma sicer naloga vzdrževalca, bi dolžnost toženkine zavarovanke, da tudi po odstranitvi zapore stalno in celo izven svojega rednega delovnega časa spremlja promet in začasno prometno signalizacijo in opremo presegla njeno dolžno skrbnost.