novo premoženje – prekinitev postopka – sporna dejstva – meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Zapuščinskega postopka, ki je pravnomočno končan, ni mogoče prekiniti, tudi če je med dediči spor o dejstvih. Spor o očetovstvu se zato lahko rešuje le še v pravdnem postopku.
odškodninska terjatev – škoda, storjena s kaznivim dejanjem – obsodilna sodba – pričetek teka zastaralnega roka – pretrganje zastaranja
Če je škoda povzročena s kaznivim dejanjem, v zvezi s katerim je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba, rok za zastaranje odškodninskega zahtevka prične teči s pravnomočnostjo kazenske sodbe.
dolg zapustnika – dedičevo (ne)priznanje dolga – zapuščinski postopek – pravdni postopek – sklep o dedovanju
V primeru, če dedič ne prizna zapustnikovega dolga, upnik lahko zahteva njegovo plačilo, vendar ne v zapuščinskem postopku, ampak v pravdnem. Rezultat take pravde ne vpliva na odločitev v zapuščinskem postopku oziroma na sklep o dedovanju, čigar vsebina je, katerim osebam gre pravica do dediščine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079165
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 330/2-15. OZ člen 131, 131/2.
odškodninska odgovornost vrtca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – igra - tek – krivdna odgovornost – padec otroka
Dolžnost vzgojiteljice v vrtcu je, da otroke nadzoruje in usmerja, pri tem pa je popolnoma nerealno pričakovati, da bo nadzor izvajala tako, da se nobenemu od otrok ne more nič zgoditi. Absolutna izključitev možnosti za poškodbe bi bila mogoča le z nesprejemljivo prepovedjo igre in drugih dejavnosti, namenjenih razvoju gibalnih in drugih sposobnosti otrok, kar je nasprotju z temeljnim poslanstvom vrtca kot izobraževalne ustanove.
OZ člen 287, 287/1, 287/2, 287/3, 287/4. ZPP člen 286.
prvi narok za glavno obravnavo - pobot - ugotavljanje višine škode - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami
Kadar se v zadevi po tem, ko je bil prvi narok v smislu 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) že opravljen, zamenja razpravljajoči sodnik, to ne pomeni, da imajo stranke možnost brez opravičljivega razloga na novo podajati dejstva in predlagati dokaze. Tako možnost bi imele le, če bi novi sodnik v okviru materialnega procesnega vodstva stranke pozval k navajanju in predlaganju.
Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 20.1.2010 nasprotovala takemu načinu ugotavljanja škode in menila, da bi morala biti višina škode na ustrezen način ugotovljena v pravdi. Takih navedb ni mogoče razlagati drugače, kot da je višina škode za tožečo stranko sporna. Tožena stranka bi zato morala škodo izkazati po višini, kar pa ji ni uspelo.
Tožeča stranka ni navajala, da bi med strankama obstajal sporazum o načinu pokrivanja obveznosti. Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožena stranka ob plačilu na potrdilo o nakazilu zapisala „plačilo računa 080145". Nobenega dvoma torej ne more biti, da je dolžnik ob izpolnitvi določil, kaj izpolnjuje. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za uporabo določbe drugega odstavka 287. člena OZ.
Pravno upoštevna okoliščina za zvišanje rente je lahko znatna sprememba vrednosti denarja, saj odškodninska renta ni avtomatično redno usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov, kot je to npr. pri preživninah.
Presoji po 175. členu OZ niso upoštevane okoliščine, ki bi jih pravdna stranka, upoštevaje običajno procesno skrbnost lahko zatrjevala in dokazovala že v prejšnji pravdi, pa tega ni storila. Pravno relevantne so torej le tiste okoliščine, ki jih je sodišče upoštevalo v prvi določitvi rente.
ZZK-1 člen 36, 40, 40/3, 141, 150. SPZ člen 40, 49.
listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Tretji odstavek 40. člena ZZK-1 izrecno loči dve vrsti listin, ki sta podlaga za vpis, in sicer posadno listino ali pa listino, ki je izstavljena zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda - nepravilna vročitev - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Tožeča stranka ne zatrjuje, da je do opravičljive zamude prišlo iz razlogov na njeni strani, temveč, da so ji bile sodne pošiljke napačno vročane na star naslov, čeprav se je preselila na drugo lokacijo in je spremembo opravila na predpisan način, ki je evidentiran v bazi na sodišču.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek- tožba na izpraznitev in izročitev stanovanja – veljavnost pogodbe o pridobitvi lastninske pravice tožnika
Predhodno vprašanje v obravnavani zadevi je (tako glede tožnikove lastninske pravice na eni strani kot toženčeve pravice (do) posesti na drugi) vprašanje (ne)veljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je tožnik pridobil lastništvo nad stanovanjem.
ničnost pogodbe - napaka volje – neskrbnost pri podpisu pogodbe
Ker toženec ne zatrjuje, da bi mu bilo onemogočeno, da prebere pogodbo, ki jo je podpisal, se na slabo seznanjenost z vsebino pogodbe ne more uspešno sklicevati. Vsaka poslovno sposobna fizična oseba je odgovorna za svoje ravnanje in nosi riziko svojega ravnanja. Toženčev zaupljiv odnos do zeta tožeči stranki ne more škoditi.
nesklepčnost tožbe - gradbena pogodba - posebne gradbene uzance - prevzem stvari z napako - pravna narava dokončnega obračuna - pravica izvajalca do plačila
Tožnikova pravica terjati plačilo za opravljeno delo ne more biti odvisna od dejstva, ali se stranki dogovorita o vseh sestavinah dokončnega obračuna, kot jih določa 119. Uzanca PGU.
uklonilni zapor - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - storilčeve premoženjske razmere in preživninske obveznosti
V postopku odločanja o predlogu za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti sodišče razišče, ali storilec glede na svoje premoženjske razmere in preživninske obveznosti zmore plačati globo.
ZIZ člen 17,17/2, 20a, 71. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
notarski zapis - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - identifikacija zahtevka - odlog izvršbe na predlog dolžnika - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik mora v predlogu za izvršbo opredeliti dolžnikovo obveznost oziroma svojo terjatev do dolžnika. Le primerna identifikacija zahtevka sodišču in tudi dolžniku omogoča ustrezen preizkus upnikove terjatve.
Dolžnik (zastavitelj) že pojmovno ob ustanovitvi maksimalne hipoteke oz. zastavne pravice ne more (pravno učinkovito) izreči soglasja z neposredno izvršljivostjo take (nedoločene) bodoče obveznosti, temveč lahko soglasje z neposredno izvršljivostjo izreče šele pozneje, ko iz poslovnega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko oz. zastavno pravico, nastane konkretna posamična obveznost.
ugotovitev dedne pravice - obstoj zunajzakonske skupnosti
Življenjska skupnost partnerjev mora biti po vsebini enaka življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema, zadovoljevati mora torej čustvene, moralne in materialne potrebe partnerjev, poleg tega pa mora biti opazna navzven in zato izpolnjevati nekatere za okolico dobro vidne pogoje, kot sta skupno bivanje in skupno gospodinjstvo oziroma ekonomska skupnost.
sredstva zavarovanja - zavarovanje terjatve z zastavno pravico - zemljiški dolg
ZIZ kot sredstva zavarovanja z zastavno pravico dovoljuje samo zastavno pravico na nepremičnini in na premičnini, med nobeno od teh pa ni mogoče vključiti izoliranega zemljiškega dolga.
Tako kot izvršbo je tudi zavarovanje mogoče dovoliti le v obsegu, ki izhaja iz izvršilnega naslova, pri čemer mora sodišče na obstoj in primernost izvršilnega naslova tudi v tem postopku paziti po uradni dolžnosti.