OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078356
ZPP člen 8.
dodatna dela – pooblaščenec pravne osebe – javno naročilo
Res J. K. kot pooblaščenec tožene stranke ni imel moči bolnišnicam prepovedati nastopanja v poslovnih razmerjih s tretjimi, vendar v tej pravdi obravnavani zadevi bolnišnice niso nastopale kot kupec v svojem imenu in za svoj račun, ampak so te le sodelovale pri javnem naročilu tožene stranke, kar je nedvoumno in izrecno navedeno v 8. točki pogodbe o javnem naročilu.
Dolžnik ugovora ni dovolj obrazložil oziroma konkretiziral, saj je zgolj posplošeno zatrjeval, da se je z upnikom ustno dogovoril za odlog plačila. Takšne pomanjkljive in pavšalne navedbe pravno pomembnih dejstev po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne zadoščajo za zaključek, da je ugovor dolžnika obrazložen v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – odsvojitev premoženja – nasprotna izpolnitev majhne vrednosti – simbolična vrednost
Tožeča stranka je sicer trdila, da naj bi tožena stranka prejela dolžnikovo (torej njeno) premoženje za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti. Vendar pa cena, ki presega polovično ceno ocenjene tržne vrednosti vozil, kot jo zatrjuje tožeča stranka, ne predstavlja majhne vrednosti vozil, saj je majhna vrednost v smislu navedene določbe le simbolična vrednost vozil, o čemer pa v danem primeru ni mogoče govoriti.
Tožbeni zahtevek na vrnitev premičnin oziroma plačilo vrednosti blaga po cenah ob izdaji sodne odločbe, nastane šele z ugoditvijo oblikovalnemu zahtevku na izpodbijanje pravnega dejanja, saj ima šele izguba učinka izpodbitnega dejanja v razmerju med pravdnima strankama za posledico nastanek povračilne obveznosti tožene stranke.
kršitev pravice do izjave – zavrnitev dokaza - vnaprejšna dokazna ocena
Odločitev sodišča, da ne bo izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke zato, ker zaradi pretiravanja in neresničnih izjav ni moglo slediti izpovedbi tožnice, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, s čemer je tožnici odvzelo pravico do izjave.
Vračilo stroškov, ki jih je stranka v sodnem postopku oproščena, v 46. členu ureja ZBPP, ki ga je mogoče uporabiti tako v primerih, ko je stranka plačila oproščena v konkretnem postopku s sklepom sodišča, kot v primerih, ko je stroškov oproščena generalno, po določbah katerega drugega zakona (kot JJPIS po petem odstavku 28. člena ZJSRS). Ni razlogov za različno obravnavanje vračila, glede na temelj oprostitve.
ZP-1 člen 25, 139, 155, 155/1. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 20. ZJZ člen 23, 23/3, 40, 40/1, 40/1-2.
bistvena kršitev določb postopka - nasilno in drzno vedenje na športni prireditvi - zagotavljanje reda na shodu oziroma na prireditvi - prepovedana ravnanja - nošenje transparenta s politično vsebino
V postopku na prvi stopnji je sodišče upoštevalo določbe postopka o prekršku iz ZP-1, obdolžencu so bile zagotovljene enake pravice kot drugim obdolžencem, zato odločitev sodišča, da je odgovoren za prekršek po 20. členu ZJRM-1, ne pomeni diskriminacije obdolženca kot osebe srbske narodnosti.
Ker sodijo na športno prireditev le transparenti s športno vsebino, je nošenje transparenta s politično vsebino protizakonito dejanje.
darilna pogodba - preužitek - značilnosti pogodbe o preužitku - odplačnost
Pogodbo (kljub poimenovanju, da gre za darilno pogodbo in okoliščino, da sta stranki v njej poimenovani kot darovalec oziroma kot obdarjenka) je potrebno presojati glede na izraženo voljo pogodbenih strank ob njeni sklenitvi, kot jo izkazuje sama vsebina pogodbenega zapisa. Gre za pogodbo o preužitku.
Za ugotavljanje odplačnosti preužitkarske pogodbe je popolnoma nepomembno, kakšno starost preužitkar potem resnično dočaka oziroma koliko časa uživa storitve nasprotne stranke, saj je prav v tem njena tveganost. Za presojo odplačnosti aleatorne pogodbe zato ni bistvena „gola“ primerjava vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, ampak prvenstveno volja in namen pogodbenih strank (preužitkarja in prevzemnika).
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izključna pristojnost - povračilo škode
V obravnavanem primeru ugovora krajevne pristojnosti tožene stranke ni, saj ji tožba še niti vročena ni bila v odgovor. Izključne krajevne pristojnosti katerega od sodišč pa tudi ni.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev - sprememba zakona - delna oprostitev
ZST-1 je pred spremembo omogočal, da sodišče oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sedaj (po spremembi) zakon tega ne omogoča več, saj je lahko oproščena plačila sodnih taks le stranka, ki prejema denarno socialno pomoč na podlagi odločbe pristojnega organa. Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, vendar bi bila s plačilom taks v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani, lahko sodišče le delno oprosti plačila sodnih taks.
nepopolna tožba - podpis tožbe - podpis pravne osebe
Podpis pravne osebe v skladu s sodno prakso praviloma sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma pa skupaj s pečatom), navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Te sestavine podpisa pravne osebe služijo funkciji podpisa, ki je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja določene vloge, saj mora sodišče ob prejemu vloge presoditi njeno popolnost, dovoljenost in pravočasnost. V okviru tega mora presoditi, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe. Sodišče se torej mora prepričati, ali je tožbo vložila upravičena oseba, ker jo sicer zavrže kot nedovoljeno. Prav temu namenu služi podpis vlagatelja na tožbi.
delna nezmožnost za delo - renta - izguba zaslužka - vračunavanje invalidnine - način izračuna
Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, ne pa nadomestiti izpad njegovega dohodka. Zato se invalidnino ne sme upoštevati pri izračunu višine mesečnih dohodkov tožnice.
Primerjava povprečnega mesečnega zaslužka tožnice pred škodnim dogodkom z njenimi dohodki v vtoževanem obdobju ni primeren način za izračun izpada njenega zaslužka. Res je, da sodišča takšno metodo uporabljajo, vendar navadno takrat, ko oškodovanec zaradi posledic škodnega dogodka ni več zaposlen in je povprečni mesečni dohodek pred poškodbo edini primerljiv kriterij, na podlagi katerega je mogoče oceniti njegovo izgubo na zaslužku. V predmetnem primeru pa je tožnica ostala zaposlena tudi po prometni nesreči. Torej je v njenem primeru podan boljši kriterij za izračun, in sicer njeno mesečno plačilo za 4-urno delo. Ta kriterij je bolj verodostojen, saj upošteva tako spreminjanje višine plač v času, kot tudi zamenjavo plačilnega razreda tožnice.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – ogrožanje življenja in zdravja
Pridržana oseba zaradi duševne motnje ogroža sebe in druge, druga oblika zdravljenja pa ni mogoča, torej ne more biti nobenega dvoma o tem, da so podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda - nepravilna vročitev - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Tožeča stranka ne zatrjuje, da je do opravičljive zamude prišlo iz razlogov na njeni strani, temveč, da so ji bile sodne pošiljke napačno vročane na star naslov, čeprav se je preselila na drugo lokacijo in je spremembo opravila na predpisan način, ki je evidentiran v bazi na sodišču.
V primeru, ko prijava ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka 60. člena ZFPPIPP ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, pač pa upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana.
negatorna tožba – vednost lastnika o uporabi nepremičnine s strani tretjih oseb – obligacijsko upravičenje – pridobitev stvarnopravnega upravičenja – odločanje o pritožbi v primeru prenehanja pravdne stranke – potek rokov za opravo pritožbenih procesnih dejanj - prekinitev postopka
Zgolj vednost tožeče stranke o uporabi hodnika in stopnišča s strani tretjih oseb ne daje zadostne pravne podlage za njihovo nemoteno uporabo dela tuje nepremičnine oziroma zgolj na tej podlagi niso pridobile stvarnopravnega upravičenja za uporabo spornih skupnih prostorov na nepremičnini, ki ni v njihovi (so)lasti.
S smiselno uporabo določbe drugega odstavka 207. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje lahko pritožbeno sodišče izda odločbo o pritožbi, če so bila pred prekinitvijo postopka opravljena vsa pritožbena procesna dejanja
časovne meje pravnomočnosti v postopku v sporih majhne vrednosti
V rednem pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave. To pomeni, da lahko sodišče prve stopnje upošteva v sodbi zgolj tista dejstva, ki so obstajala do tega trenutka. V postopkih v sporih majhne vrednosti pa velja tog sistem, da je nova dejstva možno navajati le v tožbi, odgovoru na tožbo in še eni pripravljalni vlogi vsake stranke. Ob takšni zakonski ureditvi je treba časovne meje pravnomočnosti torej drugače opredeliti. Te se morajo nanašati na čas vložitve pripravljalne vloge toženca.
Pri poškodovanju policista so sodelovale tri osebe, toženca in tretji, ni pa mogoče ugotoviti, kdo izmed njih mu je povzročil katero izmed poškodb, zaradi česar na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZOR vsi trije za povzročeno škodo odgovarjajo solidarno.