OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063615
ZPP člen 261, 261/2, 280, 280/2.
zaslišanje stranke – vročitev vabila stranki na zaslišanje – domneva osebne vročitve – odpoved pooblastila – rok stranki za pripravo na narok – navedba pravne podlage
S tem, da se vabilo stranki na zaslišanje vroči le njenemu pooblaščencu, je dolžnost obveščanja vzpostavljena v notranjem razmerju med stranko in pooblaščencem, sodišče pa je razbremenjeno dvojnega obveščanja za isto procesno dejanje.
Dolžnost stranke je tudi, da v času trajanja, sploh pa ob morebitni odpovedi pooblastila poskrbi za takšno komunikacijo s svojim pooblaščencem, da bo pravočasno seznanjena s celotnim stanjem tekočega postopka, saj sicer sama nosi negativne posledice svoje pasivnosti.
Narok za glavno obravnavo je treba določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. Tega roka pa ni treba spoštovati, če se stranko vabi zaradi zaslišanja. Stranki, ki nastopa kot dokazno sredstvo, se namreč ni treba pripravljati na zaslišanje, saj na zaslišanju ne daje pravno pomembnih procesnih izjav volje, ampak le izjave vednosti o spornih dejstvih.
poenostavljena prisilna poravnava – uporaba pravil postopka – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom
V postopku poenostavljene prisilne poravnave se (smiselno) uporabljajo (nekatera, in ne vsa) pravila postopka redne prisilne poravnave, in sicer samo tista, ki so (izrecno) navedena v drugem odstavku 221. b člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076772
ZOR člen 206, 206/4. OZ člen 186, 186/4.
solidarna odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - omejitev teka obresti – prepričanje - dokazni standard
Ob več različnih stopnjah skladnosti predstave z dejstvi zadošča za sojenje o preteklih dejstvih prepričanje, ko o resničnosti določenega pravno relevantnega dejstva ne dvomi noben razumen oziroma izkušen človek.
Povzročitelji škode, ki so delali skupaj, bodisi po dogovoru, bodisi z vednostjo o drugih storilcih, za nastalo škodo odgovarjajo solidarno.
ZIZ člen 17, 20a, 20a/1. ZPP člen 7, 7/1, 287, 287/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 51, 56, 1013, 1019.
notarski zapis - izvršilni naslov - zapadlost terjatve - poroštvo - načelo kontradiktornosti - vročanje upnikovega odgovora dolžniku - dokazni predlog - neizvedba dokazov - opredelitev do dokaznega predloga stranke
Kršitev načela kontradiktornosti z opustitvijo vročanja upnikovega odgovora dolžniku v izjavo bi bila podana, če bi upnik v odgovoru na ugovor zatrjeval novo pravno pomembno dejstvo oziroma predlagal nov dokaz, sodišče prve stopnje pa bi svojo odločitev oprlo na tako zatrjevana dejstva ali predlagane dokaze.
Dodatki, s katerimi sta stranki v korist glavnega dolžnika in zato tudi v korist poroka spreminjali zapadlost na kasnejši datum, ne morejo vplivati na primernost prvotnega notarskega zapisa za izvršbo.
ZIZ člen 16a, 41. ZPP člen 108, 108/5, 337, 337/1.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - poziv na dopolnitev - identifikacijski podatki dolžnika - dopolnitev predloga za izvršbo v pritožbi - nedovoljene pritožbene novote
Če upnik v dopolnitvi predloga za izvršbo ne navede (zadostnih) zahtevanih identifikacijskih podatkov dolžnika, ostane njegov predlog za izvršbo nepopoln in ga je treba zavreči. Dokazovanje dopolnitve predloga prvič v pritožbi, pri čemer upnik niti ne trdi, da tega ni mogel storiti prej, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je višje sodišče ne more upoštevati.
prodaja dolžnikovega premoženja - način prodaje - javna dražba z zniževanjem izklicne cene - predkupna pravica
Predkupna pravica obstoječega najemnika na dolžnikovem premoženju predstavlja ključno okoliščino pri odločanju o najprimernejšem načinu prodaje tega premoženja. S kombinacijo javne dražbe z zniževanjem izklicne cene ob hkratni predkupni pravici upravičenca se doseže rezultat, ki ga zakonski koncept prodaje ne dopušča.
Že v prvem poizkusu prodaje dolžnikovega premoženja se omeji konkurenca, saj drugim potencialnim ponudnikom ta kombinacija preprečuje možnost enakovredne in nediskriminatorne udeležbe v postopku prodaje dolžnikovega premoženja.
Namen določbe vsekakor ni v pretirano ozki in posledično nerazumno strogi določitvi časovnega obdobja, ki bi ga še bilo mogoče subsumirati pod termin ˝takoj˝. S prevalitvijo negativne stroškovne posledice na tožečo stranko, če ta tožbe ne umakne (takoj) po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke, se namreč skuša preprečiti nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov, ki pa v tem postopku v času od priznanja terjatve v stečajnem postopku do umika tožbe v roku enega meseca po tem niso nastali.
zloraba položaja pri gospodarski dejavnosti - sostorilstvo - oblikovanje cene delnic - povezane osebe
Izraba položaja odgovorne osebe je že po KZ SRS bila storjena tudi s sklenitvijo škodljive pogodbe, če je do tega prišlo z namenom pridobitve velike premoženjske koristi (sebi ali komu drugemu). Kljub temu, da vsako okoriščanje pri drugemu pomeni povzročitev škode (tokrat v obliki preplačanja vrednosti delnic), v danem primeru ni mogoče govoriti o tem, da bi bilo obtožencema potrebno kot primarno očitati storitev kaznivega dejanja sklenitve škodljive pogodbe po 130. členu KZ SRS, saj je namen storilcev tam drug, torej povzročitev premoženjske škode pravni osebi, kar pa se obtožencema ne očita.
O formiranju tržne cene s strani obtožencev, katera bi pri tem razpolagala z vsemi potrebnimi podatki bi bilo mogoče govoriti le, če ne bi bila obremenjena z dejstvom, da gre za povezani osebi. Da gre med obtoženim in družbo za povezani osebi, seveda ni dvoma, saj je bil ta obtoženec njen solastnik in povrhu vsega še prokurist. V takšnem primeru je potrebno realnost dogovorjene cene v smislu tržne cene presojati širše, tudi z vidika ali pogodbenikov pri tem ne vodi kakšen drug namen. Pri presoji tega vprašanja v danem primeru je tako pomembno kaj sta obtoženca o oceni delnic, s katerimi sta trgovala, vedela. Ker se delnice v tistem času niso prodajale, je za presojo pomembno njuno vedenje o tem, po kolikšni ceni te delnice prodaja banka. Povsem jasno je, da bi dogovor višje od prodajne cene banke pomenil, da gre po vsej verjetnosti za dogovor med povezanima osebama v smeri pridobitve premoženjske koristi prodajalcu.
OZ člen 6, 6/2, 33, 33/2, 33/3, 52, 64, 64/1, 64/2, 65, 65/1, 844, 844/1. ZNPosr člen 14.
predpogodba - prodajna pogodba - ara
Potrdilo je glede na njegovo vsebino šteti kot predpogodbo, saj vsebuje zavezo, da se bo med tožnikoma kot prodajalcema in prvotno prvo toženko kot kupko najkasneje do dne 21. 5. 2009 sklenila (glavna) prodajna pogodba za natančno (tudi z zemljiškoknjižnimi podatki) opredeljeno stanovanje tožnikov, s čimer je opredeljen predmet (bodoče) prodajne pogodbe, v potrdilu pa je natančno določena tudi kupnina (52.500,00 EUR) ter način njenega plačila. V pisni obliki sklenjeno potrdilo o deponiranju denarja z dne 20. 3. 2009 tako vsebuje vse bistvene sestavine (glavne) prodajne pogodbe, s čimer po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje izpolnjuje zahteve za prodajno predpogodbo.
OZ sicer ne predvideva dogovora o ari ob sklenitvi predpogodbe, ga pa tudi ne prepoveduje, iz česar izhaja, da je dogovor o ari mogoč tudi ob sklenitvi predpogodbe v znak njene sklenitve (prvi odstavek 64. člena OZ) in z namenom utrditve iz nje izhajajoče obveznosti skleniti glavno pogodbo.
ZPP člen 18, 274. ZUP člen 2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo člen 18, 19.
sodna pristojnost - upravna zadeva - ravnanje z odpadno embalažo
Obe pravdni stranki sta se pri rokovanju z odpadno embalažo dolžni podrediti javnemu interesu. Zgolj način oddajanja in prevzemanja embalaže ter druge, s tem povezane dejavnosti, sta pravdni stranki uredili pogodbeno. V upravnem postopku se zato odloča, ali tožena stranka je ali ni pravna oseba, ki je odpadno embalažo dolžna prevzemati in v kakšnem razmerju glede na druge prevzemnike odpadne embalaže.
regulacijska začasna odredba – začasna ureditev spornega razmerja – težko nadomestljiva škoda
Pomen drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki omogoča izdajo začasne odredbe zaradi preprečitve nasilja ali nenadomestljive (težko nadomestljive) škode, ni (zgolj) v tem, da zagotovi možnost morebitne izvršbe, pač pa tudi v tem, da se začasno uredi sporno pravno razmerje.
Pravna oseba ne more več zaprositi za oprostitev plačila sodne takse v celoti, ampak zgolj za delno oprostitev v primeru, če plačila sodne takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
jamčevanje za stvarne napake – neustrezno popravilo – odstop od pogodbe – vrnitev kupnine – lepotna pomanjkljivost – izrecno ali molče dogovorjene lastnosti
Ni pomembno, da je tožena stranka s popravilom zagotovila tožeči stranki funkcionalno uporabo potapljaške obleke, pač pa dejstvo, da ji po popravilu ni zagotovila takih odlik konkretne potapljaške obleke, ki jih je imela ob nakupu, to pa je nezakrpano potapljaško obleko. Pri tem gre za obleko priznanega proizvajalca potapljaških oblek, ki tudi glede na ceno, ki jo je kupec plačal, upravičuje taka njegova pričakovanja. Bistvo odprave napak je namreč zagotoviti enake lastnosti in odlike kupljene stvari, kot so bile izrecno ali molče dogovorjene ob nakupu.
OZ člen 9, 88, 88/1. ZDR člen 136, 136/1, 136/2, 136/3, 138.
stroški bivanja - dolžnost izpolnitve obveznosti - zadrževanje in pobot izplačila plače - soglasje delavca - ničnost pogodbenega določila - plačilo za delo
Iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, izhaja, da je delodajalec dolžan priskrbeti delavcu v njegovo breme začasno bivališče, plačilo za bivanje pa bo delodajalec odtegnil od plače delavca. Pogodba vsebuje delavčevo izrecno izjavo, da dovoljuje, da se mu od plače odtegnejo vsa plačila delodajalca, opravljena v njegovo korist, pri čemer so v tem okviru mišljeni tudi stroški bivanja v okolici območja sedeža podjetja. Ker delavec ne more dati soglasja za pobot izplačila plače pred nastankom delodajalčeve terjatve (2. in 3. odst. 136. čl. ZDR), se pogodba o zaposlitvi v delu, ki določa, da bo delodajalec plačilo za bivanje odtegnil od plače delavca, pri čemer je delavec dovoljenje za odtegovanje od plače dal vnaprej, ne sme uporabljati.
Pravdni stranki se nista dogovorili, da bo zagotavljanje prenočišča oblika plačila delavcu, zato pri odločanju v tem sporu ne pride v poštev uporaba določbe 138. člena ZDR, ki ureja takšne primere. Terjatev tožeče stranke za plačilo prenočišča je nastajala in hkrati zapadla periodično, in sicer s pretekom vsakega meseca, v katerem je tožeča stranka zagotavljala prenočišče tožencu, ta pa ga je uporabljal. Tožeča stranka je plačilo stroškov bivanja za določeno obdobje od toženca terjala in mu za to postavila 8-dnevni rok. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo stroškov prenočišča za vtoževano obdobje utemeljen.
sodne takse - oprostitev plačila - individualni delovni spor - vračilo stroškov izobraževanja - prehodne in končne določbe
Za postopek v individualnih delovnih sporih premoženjske narave ZST-1 ni določal obveznosti plačila sodnih taks. Obravnavani individualni delovni spor je premoženjske narave, saj se nanaša na plačilo stroškov izobraževanja. Šele s spremenjenim ZST je bila določena obveznost plačila sodnih taks v postopku o individualnih delovnih sporih premoženjske narave (11. člen ZST-1B). V 26. členu ZST-1B (prehodna in končna določba) je določeno, da se takse za postopke in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost do uveljavitve tega zakona, plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi. Tožena stranka torej v obravnavani zadevi, v kateri se je postopek začel v letu 2009, ni zavezanec za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo, zato tožena stranka tudi nima pravnega interesa za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, saj takse za pritožbo ni dolžna plačati.
STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0076807
ZPPSL člen 146, 147, 147/4, 147/5. ZFPPIPP člen 283.
prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - obveznosti prodane pravne osebe – nematerializirani vrednostni papirji – pogodbena obveznost – stroški vodenja registra nematerializiranih vrednostnih papirjev
Narava terjatve, ki je vezana na pravno osebo, se ni spremenila. Stečajni postopek ni v ničemer učinkoval na vrednostne papirje izdajatelja tožene delniške družbe. Nematerializirani vrednostni papirji se z začetkom stečajnega postopka (tudi ne s prodajo dolžnika kot pravne osebe) po ZPPSL niso razveljavili. Tako ureditev je uvedel šele novi ZFPPIPP, prejšnji ZPPSL pa take določbe ni vseboval.
Obveznosti prodane pravne osebe, kamor sodi tudi obveznost do klirinško depotne družbe, ki je po določbah ZNVP dolžna voditi register teh papirjev za izdajatelja, so ostale na družbi.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076814
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 672. OZ člen 395, 395/1.
podjetnik posameznik - odgovornost podjetnika za obveznosti - prenos podjetja na novo družbo - pasivna legitimacija
Tudi v primeru, če bi tožbo zaradi plačila terjatve zoper podjetnika vložila še pred prenosom podjetja na novo družbo, sodišče v določbi 672. člena ZGD-1 ne bi imelo podlage, da zaradi prenosa podjetja na novo družbo upničin zahtevek zoper podjetnika zavrne. Zato tudi v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ugovoru zgrešene pasivne legitimacije pravilno ni sledilo.
Ker je prišlo do razdrtja kreditne pogodbe, ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč je z razdrtjem dospel naenkrat celoten preostanek upničine terjatve (glavnica in obresti). Gre za enkratno dajatev, za katero velja splošni, petletni zastaralni rok.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.