odškodninska odgovornost delodajalca - izgubljeni zaslužek - premoženjska škoda
Izračun materialne škode mora temeljiti na konkretnih podatkih o dejanskih izplačilih, ne pa na predpostavki, da so bili tožniku v spornem obdobju izplačani po višini enaki zneski kot v preteklem obdobju. Za pravilno odločitev o višini mesečnega prikrajšanja tožnika iz naslove izgube na dohodku zaradi nezgode pri delu je zato potrebno pridobiti podatke o tožnikovih prejemkih v spornem obdobju, na podlagi katerih bo mogoč pravilen izračun prikrajšanja.
Po določbi 9. točke 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 se odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je predvidena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana delavcu pod pogoji, ki jih določa ZDR, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi določbe 109. člena ZDR, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Ne glede na to pa je takšna odpravnina po navedeni določbi ZDoh-2 obdavčena z dohodnino v celoti, če je izplačana delavcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, ali če je izplačana delavcu, ki je tudi povezan z delodajalcem. Vendar pa je potrebno pri opredelitvi neobdavčenega zneska ob izplačilu odpravnine iz poslovnega razloga poleg zneska, ki je določen kot pravica iz določbe 109. člena ZDR, upoštevati tudi pravilo, da neobdavčen znesek ne sme presegati 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.
Tožena stranka je dolžna tožnici (ki ji je ob odpovedi pogodbe priznala odpravnino v višini treh povprečnih mesečnih plač) izplačati pripadajočo odpravnino v celotnem znesku, ki je zapadla v plačilo z dnem prenehanja delovnega razmerja tožnice. Tožena stranka skladno s pravilno uporabo navedenih določb ZDoh-2 in ZDR ni imela podlage, da je tožnici od pripadajočega zneska odpravnine odtegnila znesek na račun dohodnine.
oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti – ugovor zastaranja
Po prvem odstavku 9. člena ZST pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Ker je sporna taksna obveznost nastala 13.4.2011, bi relativno zastaranje nastopilo šele 31.12.2013 in ne že 13.4.2013, kot zmotno meni pritožba.
pravočasnost pritožbe - fikcija vročitve -tek pritožbenega roka
Šteje se, da je bila vročitev opravljena s potekom roka, v katerem bi predlagatelj moral dvigniti sodno pošiljko. Naslednjega dne je začel teči 15-dnevni pritožbeni rok, v katerem bi smel predlagatelj izpodbijati izdani sklep.
ZGD-1 člen 7, 7/1, 672. OZ člen 395, 395/1. ZFPPIPP člen 213, 213/2.
solidarna odgovornost podjetnika – prenos podjetja na d.o.o. - potrjena prisilna poravnava nad prevzemnikom premoženja – popolno poplačilo – samostojni podjetnik posameznik – odgovornost poroka po potrjeni prisilni poravnavi nad dolžnikom
Sankcija neizpolnitve prevzete obveznosti s strani prevzemne družbe je odgovornost toženca kot bivšega podjetnika, ki za obveznost do upnika odgovarja z vsem svojim premoženjem, kar kaže na njegovo solidarno odgovornost, kar pomeni, da lahko tožnica terjatev uveljavlja bodisi od obeh, bodisi le od enega izmed njiju.
Toženec je glede na njegovo solidarno odgovornost solidarni sodolžnik insolventne prevzemne družbe. Tožnica je tako proti tožencu upravičena do popolnega poplačila kljub potrjeni prisilni poravnavi zoper prevzemno družbo.
disciplinski postopek - zastaranje vodenje postopka
Enotno stališče sodne prakse je, da se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve na organu druge stopnje, ne pa z vročitvijo pisnega odpravka odločbe. Vročitev je sicer pomembna za uveljavljanje in varstvo pravic iz delovnega razmerja, nima pa več vpliva na vodenje postopka, saj je postopek sam, v smislu vodenja, z odločitvijo na pristojnem organu že končan. Zato na vprašanje zastaranja vodenja disciplinskega postopka morebitna kasnejša vročitev pisnega odpravka odločbe nima nobenega vpliva več.
vmesna sodba - oskrba službenega psa - plačilo - carinik - nadurno delo - vodnik službenega psa - plačilo za delo
Tožnik (carinik, vodnik službenega psa) v okviru ene ure (v delovnem času) ni mogle opraviti vseh delovnih nalog, ki so se nanašale na oskrbo in nego službenega psa. Ker je bilo delo s psom objektivno nemogoče opraviti le v delovnem času, je potrebno šteti, da je bilo tožniku nadurno delo odrejeno. Zato je tožnik upravičen do plačila ene ure dnevno za oskrbo službenega psa v spornem obdobju, ki jo je opravil preko polnega delovnega časa
ZD člen 184. ZIZ člen 53, 55, 55/1, 55/1-12, 56.a.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - vrednost podedovanega premoženja - ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme
Vrednost podedovanega premoženja mora biti ugotovljena bodisi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku (184. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), bodisi s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – ugotovitvena tožba – ugotovitev obstoja lastninske pravice – izločitvena pravica – dajatveni zahtevek na uveljavljanje izločitvene pravice
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka tožeči ni izročila posesti na spornih nepremičninah niti ji ni izročila zemljiško knjižnega dovolila za vpis lastninske pravice na spornih nepremičninah. Tožena stranka torej svoje obveznosti ni izpolnila niti delno, tožeča stranka pa navaja, da je svojo obveznost plačila kupnine že izpolnila: če ne v celoti pa vsaj delno. Ob takem dejanskem stanju pa ne gre za situacijo, ki jo ureja določilo 2. odstavka 24. člena ZFPPIPP.
Po ZFPPIPP je dopusten le zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice, ne pa zahtevek na ugotovitev obstoja izločitvene pravice. Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. To pa je dajatveni zahtevek.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 274, 274/1. ZUTD člen 118.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - procesna predpostavka - postopek za uveljavljanje in varstvo pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti
Tožnik je tožbo zoper dokončno odločbo toženca, s katero je bilo odločeno o tožnikovi pravici iz zavarovanja za primer brezposelnosti (denarnega nadomestila za čas brezposlenosti), vložil po izteku 30-dnevnega roka, kar je prepozno, zato jo je treba zavreči (ZUTD člen 118).
Prejemanje plačila preko Avtorske agencije Slovenije ni v nasprotju z veljavno davčno zakonodajo, ker je v tem primeru, glede na zakonodajo, ki opredeljuje zastopanje avtorjev (uveljavljanje avtorskih pravic po zastopniku), upravičeni lastnik dohodka avtor in ne zastopnik oz. Avtorska agencija Slovenije. Določbo 7. odstavka 53. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je potrebno razlagati tako, da je izplačilo nagrade in stroškov sodnemu izvedencu preko Avtorske agencije Slovenije skladno s citiranimi določbami Pravilnika.
Glede na izvedenkino zahtevo v stroškovniku , da se ji nagrada za izvedensko mnenje nakaže kot nagrada avtorju po izstavitvi računa avtorske agencije Slovenije, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da bo tožena stranka nagrado s prispevkom plačala po prejemu računa avtorske agencije.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/2, 150. ZVZD člen 5, 6, 9. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih člen 10, 11.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - gradbišče
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je nevarna dejavnost tista dejavnost, pri kateri je tveganje za nastanek škode večje od običajnega, merilo za to presojo pa je abstrakten primer, pri katerem je vse opravljeno tako, kot je treba, pa iz takšne, sicer koristne dejavnosti, vseeno izvira povečana nevarnost za nastanek škodne posledice. Izstopanje iz gradbenega jaška, globine manj kot en meter, ne predstavlja tveganja za nastanek škode, ki bi bilo večje od običajnega. Tožnik se ni poškodoval pri opravljanju nevarne dejavnosti, zato ni podana objektivna odškodninska odgovornost prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca).
Izstopa iz jarka z vertikalnimi stenami, globine 90 cm (kar pomeni, da bi moral delavec pri izstopu premagati višino, ki je primerljiva bočni višini 180 cm visokega človeka) s sipkim materialom na delu, kamor bi se delavec oprl, brez ustreznih pripomočkov (na primer stopnice) ni mogoče opredeliti kot enostavnega oziroma običajnega, za katerega delavcu ne bi bilo potrebno zagotoviti ustreznih delovnih sredstev oziroma opreme.
ZD člen 203. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4. ZPP 224, 224/1.
dedovanje - nadaljevanje postopka z dolžnikovim dedičem - posebna pravila o dokazu prehoda obveznosti - ugotovitvena sodba v pravdi - javna listina - pomen smrtovnice
V pravni teoriji in sodni praksi je usklajeno stališče, da mora biti prehod obveznosti na dediča izkazan s sklepom o delovanju.
Če se prehod zapustnikove terjatve oziroma dolga na dediča ne more dokazati s sklepom o dedovanju (ni bilo zapuščinske obravnave, ker ni bilo zapuščine, ali je bilo v zapuščini samo premično premoženje, dediče pa niso zahtevali obravnave, se lahko pravno nasledstvo dokaže s sodbo iz pravde na ugotovitev, da je zapustnikov dolg prešel na dediča.
stroški upravljanja hiše in vzdrževanja skupnih prostorov - pogodbeno dogovorjen pavšalni znesek - nepopolna tožba – odločitev po prostem preudarku
Tožba je v delu, ki se nanaša na vtoževane stroške upravljanja hiše in vzdrževanja skupnih prostorov, tudi po dopolnitvi ostala nepopolna. Zato bi jo sodišče prve stopnje moralo zavreči. Iz vtoževanih računov namreč še vedno ni razvidno, katere od pogodbeno dogovorjenih storitev tožeča stranka sploh vtožuje pod tema postavkama.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo razpoložljivo procesno trditveno in dokazno gradivo ter tožeči stranki priznalo vtoževane stroške glede na delilni ključ, ki je predstavljal velikost idealnega deleža tožene stranke ter katerega je tožeča stranka upoštevala pri oblikovanju pavšala. Tako je upoštevalo vse razpoložljive dokaze, ki sami zase sicer niso dali natančnega odgovora, stvar pa so do določene mere razjasnili.
Določba drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP, da razlog za prekinitev postopka preneha z dnem objave sklepov o preizkusu terjatev, ohranja procesno naravo sklepa o nadaljevanju postopka kot podlage za nadaljnje opravljanje procesnih dejanj oziroma za vodenje postopka. Drugače kot ZPP določa le časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. (Ne)obstoj pravočasnega upnikovega (tožeče stranke) predloga za nadaljevanje postopka zato lahko vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka.
Za vsebinsko obravnavanje tožbenega zahtevka ima pravočasen predlog za nadaljevanje postopka enako pravno naravo kot pravočasna vložitev tožbe.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 143, 143/3, 144, 144/1, 170, 454.
invalidnina - I. kategorija invalidnosti - seznam telesnih okvar
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek, naj se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, neutemeljen.
V 170. členu ZPIZ-1 je določeno, da se invalidnina izplačuje od prvega naslednjega meseca po vloženi zahtevi in največ za 6 mesecev za nazaj. Ker je izplačevanje invalidnine pogojeno z datumom vložene zahteve, se lahko izplačevanje invalidnine razlikuje od dneva nastanka telesne okvare. Od dneva nastanka telesne okvare se invalidnina izplačuje le, če je že na dan nastanka telesne okvare vložen zahtevek, v nasprotnem primeru se invalidnina izplačuje največ od prvega naslednjega meseca po vloženi zahtevi in največ za 6 mesecev nazaj.
zavarovanje davčne obveznosti - izvršba na delež družbenika v družbi
Po 208. členu ZDavP-2 je (davčna) izvršba dovoljena na deležu družbenika (če davkov ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz dolžnikovega premičnega premoženja). Ker je delež družbenika lahko predmet izvršbe, je glede na določbo 241. člena ZIZ, dovoljeno tudi zavarovanje ob pogoju, da sredstvo zavarovanja dopušča ZIZ ali kakšen drug zakon. V konkretnem primeru to sredstvo dopušča ZDavP-2 v 113. členu. ZDavP-2 tako upniku nedvomno daje pravico za vložitev predloga za zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika.
plačilo razlike plače - obveznost plačilo - dejansko opravljeno delo
Skladno z 42. členom ZDR mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljano delo. Ker je tožnik dejansko opravljal delo vodje sektorja, je upravičen do plačila za to delo, zato mu je tožena stranka za sporno obdobje dolžna izplačati razliko med prejetim plačilom po obeh pogodbah o zaposlitvi, sklenjenih za delovno mesto „strokovni sodelavec - asistent za poslovanje s finančnimi institucijami“ in plačo za opravljeno delo (delo vodje sektorja odnosov s finančnimi institucijami).
Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi plačila plač, povrnitve stroškov prehrane, plačila odpravnine ter odškodnine za izgubljeno plačo, za čas odpovednega roka in v tožbi podala še predlog za oprostitev plačila sodnih taks ter navedla, da je brez premoženja, da z možem prejemata nizki plači in da preživljata dva mladoletna otroka. Hkrati pa ni predložila odločbe pristojnega organa, da prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ter tožeča stranka tudi ni predložila izjave o premoženjskem stanju oziroma izpolnjenega obrazca za to izjavo. Po določbi 3. odstavka 12. člena ZST-1 se s predlogom za oprostitev plačilnih taks, ki mu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, sodišče ravna kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje zato ni postopalo pravilno, ko tožeče stranke, v skladu s 3. odstavkom 12. člena ZST-1 ni pozvalo k predložitvi izjave o premoženjskem stanju, temveč je takoj odločilo, da ni zadostila trditvenemu bremenu, glede okoliščin, iz katerih bi izhajala opravičenost do taksne oprostitve.