OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 171, 179, 179/1, 179/2. ZDR člen 184. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen člen 4, 4/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - soprispevek - odmera višine odškodnine
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu „poslovodja prodajalne“. Pred odprtjem trgovine je prevzel blago, ki ga je dostavil prevoznik tožene stranke. Tožnika je pred vhodom v trgovino čakal voziček, na katerem so bili naloženi zaboji blaga. Zaboji so bili naloženi v višini preko 2 metrov. Ko je tožnik prijel najvišji zaboj, da bi voziček razložil, mu je zaradi velike teže spodvilo roko. Ker zaboja ni mogel kontrolirano dvigniti in odložiti, se je cela vrsta zabojev nagnila ter mu stisnila levo roko. Protipravno ravnanje tožene stranke kot element odškodninskega delikta je podano, ker je višina zabojev dosegala najmanj dva metra. Višina zabojev je namreč znatno presegala tožnikovo višino (1,82 m), kar pomeni, da je bilo blago na dostavni voziček naloženo v nasprotju s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, zato tožnik ni mogel varno razložiti zabojev. Višina 2 metra ni obvladljiva višina, v kolikor se upošteva, da je moral tožnik s te višine dvigniti zaboj, ki je bil težak od 20 do 24 kg. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za nastalo škodo. Tožnik je tudi sam prispeval k nastanku nezgode, ker je ravnal v nasprotju s tisto skrbnostjo za lastno varnost, ki se lahko pričakuje od vsakega delavca, ko zaboja ni dvignil, temveč ga je potegnil k sebi, pri tem pa se je celoten stolpec z zaboji nagnil k tožniku ter stisnil tožnikovo roko. Tožnikov soprispevek k nastanku škode znaša 40%.
Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi plačila plač, povrnitve stroškov prehrane, plačila odpravnine ter odškodnine za izgubljeno plačo, za čas odpovednega roka in v tožbi podala še predlog za oprostitev plačila sodnih taks ter navedla, da je brez premoženja, da z možem prejemata nizki plači in da preživljata dva mladoletna otroka. Hkrati pa ni predložila odločbe pristojnega organa, da prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ter tožeča stranka tudi ni predložila izjave o premoženjskem stanju oziroma izpolnjenega obrazca za to izjavo. Po določbi 3. odstavka 12. člena ZST-1 se s predlogom za oprostitev plačilnih taks, ki mu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, sodišče ravna kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje zato ni postopalo pravilno, ko tožeče stranke, v skladu s 3. odstavkom 12. člena ZST-1 ni pozvalo k predložitvi izjave o premoženjskem stanju, temveč je takoj odločilo, da ni zadostila trditvenemu bremenu, glede okoliščin, iz katerih bi izhajala opravičenost do taksne oprostitve.
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1. ZIZ člen 40, 40/4, 141, 141/7.
odgovornost samostojnega podjetnika - enotnost osebnega in podjetniškega premoženja
Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. Za svoje obveznosti podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena ZGD-1). Gre torej za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. Glede na navedeno, denarna sredstva na računu podjetnika hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe in v obravnavani situaciji, ko teče izvršba zoper dolžnika kot fizično osebo je dovoljena izvršba tudi na poslovni račun, ki ga ima po zatrjevanjih upnice dolžnik kot samostojni podjetnik.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – ugotovitvena tožba – ugotovitev obstoja lastninske pravice – izločitvena pravica – dajatveni zahtevek na uveljavljanje izločitvene pravice
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka tožeči ni izročila posesti na spornih nepremičninah niti ji ni izročila zemljiško knjižnega dovolila za vpis lastninske pravice na spornih nepremičninah. Tožena stranka torej svoje obveznosti ni izpolnila niti delno, tožeča stranka pa navaja, da je svojo obveznost plačila kupnine že izpolnila: če ne v celoti pa vsaj delno. Ob takem dejanskem stanju pa ne gre za situacijo, ki jo ureja določilo 2. odstavka 24. člena ZFPPIPP.
Po ZFPPIPP je dopusten le zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice, ne pa zahtevek na ugotovitev obstoja izločitvene pravice. Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. To pa je dajatveni zahtevek.
obveznost plačila - sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa - plača - zadrževanje in pobot izplačila plače
Tožena stranka je tožniku v vtoževanem obdobju odtegovala od njegove plače iz naslova preživnine določene zneske. Tožena stranka je kot pravno podlago za odtegovanje navedenih zneskov upoštevala sklep o izvršbi, ki pa je bil po ugovoru tožnika kot dolžnika v izvršilnem postopku s sklepom razveljavljen, predlog za izvršbo in zavarovanje pa v celoti zavrnjen. S tem je odpadla pravna podlaga, v zvezi s katero je tožena stranka tožniku v omenjenem obdobju odtegovala sporne zneske od plače. Ker je tožena stranka kljub navedenemu nadaljevala z odtegovanjem mesečnih zneskov od tožnikove plače, ne da bi za to imela pravno podlago, je tožnikov zahtevek na povrnitev neupravičeno odtegnjenih zneskov utemeljen.
ZDR v 136. členu določa, da lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih, pri čemer so vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, neveljavna. Delodajalec svoje terjatve do delavca brez njegove pisnega soglasja ne sme pobotati z obveznostjo plačila, delavec pa soglasja ne more dati pred nastankom delodajalčeve terjatve. Ker tožnik ni pisno soglašal s pobotanjem svoje obveznosti do tožene stranke in ker zadržanje tožnikove plače ni temeljilo na primerih, ki bi bili določeni z zakonom, je tožnikov zahtevek za plačilo nezakonito zadržanega zneska plače utemeljen.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovni naslov - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu
Subjekt vpisa niti ne trdi, da bi imel sklenjeno kakšno najemno ali drugačno pogodbo, zato je dovoljenje v aktih, na katere se sklicuje subjekt vpisa, pravno mogoče opredeliti le kot dovoljenje do preklica. Preklic je enostranska izjava, ki jo lahko lastnik nepremičnine načeloma poda kadarkoli. Pritožnik s sklicevanjem na listine, ki izvirajo iz obdobja pred izjavo o preklicu dovoljenja, ne more izkazati, da ima na naslovu dovoljenje za poslovanje.
Ker je prva tožnica vložila tožbo zoper dokončno odločbo toženca po izteku 30 dnevnega roka, jo je bilo treba kot prepozno zavreči. Prva tožnica je sicer znotraj roka za vložitev tožbe priporočeno po pošti poslala tožbo, vendar na naslov toženca - Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ne pa na sodišče. Toženec je nato pošiljko - tožbo sodišču odstopil neposredno. To pa je bilo nedvomno po izteku 30 dnevnega roka in torej prepozno.
pogodba o delu – izpolnitev pogodbene obveznosti – končni uspeh – obligacija rezultata – navodila o načinu izvršitve posla
Za presojo, ali je podjemnik izpolnil svojo obveznost (izpolnitveno ravnanje), je pomembno le, ali je dosegel končni rezultat, torej ali je posel (uspešno) opravil in s tem naročniku omogočil, da uresniči (končni) interes, zaradi uresničitve katerega je sklenil pogodbo.
Predmet (vsebina) podjemnikove obveznosti je končni uspeh in ne delovanje (opravljanje del), ki je potrebno za dosego tega rezultata, kar pomeni, da na navodila o načinu izvršitve posla ni povsem vezan oziroma jih ni dolžan v vsem upoštevati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je ukinila oddelek registra vlagateljev in oddelek spreminjanja naložb, zaradi česar je prenehala potreba po tožničinem delu na delovnem mestu vodja oddelka registra vlagateljev, kar je organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnice v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.
ZJU člen 22, 39, 39/2. ZPP člen 8, 339, 339/1. ZSPJS člen 2e.
vojska - akt vodenja in poveljevanja - plačilo za dejansko opravljeno delo - sodno varstvo - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje tožbe
Ukaz Generalštaba Slovenske vojske je akt vodenja in poveljevanja, pri čemer ugovori ne zadržijo izvršitve sprejetega akta, in zoper takšen ukaz tudi ni sodnega varstva. Zato je tožba tožnika v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek za odpravo ukaza potrebno zavreči.
V primeru, če komisija za pritožbe ne odloči v roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU o ugovoru zoper odločitev, daje zakon javnemu uslužbencu možnost vložitve tožbe v 30 dneh od poteka roka za odločitev Komisije za pritožbe, kar pa ne pomeni, da je to edini rok, v katerem lahko vloži tožbo. Sodni presoji je v takem primeru podvržen tudi sklep komisije za pritožbe, ne glede na to, ali komisija odloči v 30 dnevnem roku ali po poteku tega roka. Zato ima javni uslužbenec pravico vložiti tožbo v roku 30 dni od vročitve sklepa komisije, tudi če ta ni odločala v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo Komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za pritožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe. Tožnik je po prejemu odločitve pritožbenega organa (komisije za pritožbe), tožbo vložil pravočasno, zato je o tožbenem zahtevku glede teh odločb potrebno odločiti po vsebini.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 274, 274/1. ZUTD člen 118.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - procesna predpostavka - postopek za uveljavljanje in varstvo pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti
Tožnik je tožbo zoper dokončno odločbo toženca, s katero je bilo odločeno o tožnikovi pravici iz zavarovanja za primer brezposelnosti (denarnega nadomestila za čas brezposlenosti), vložil po izteku 30-dnevnega roka, kar je prepozno, zato jo je treba zavreči (ZUTD člen 118).
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0069679
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZGD-1 člen 591, 591/3, 591/3-1.
predlog za začetek stečajnega postopka – pripojitev - univerzalni pravni naslednik - prekinitev postopka
Univerzalno pravno nasledstvo je treba upoštevati tudi v zvezi s predlaganim začetkom stečajnega postopka nad prevzeto družbo, saj prevzemna družba vstopi v vsa procesna razmerja, katerih subjekt je bila pred pripojitvijo prevzeta družba.
ZMEPIZ člen 45, 45/2, 49, 49/1. ZPIZ-1 člen 191, 191/1, 192.
starostna pokojnina - odmera - prispevki
Tožnica je bila v spornem obdobju vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prav tako so bili za to obdobje plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato je tožničin tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici na novo odmeriti višino starostne pokojnine, s tem da bo tožena stranka upoštevala vključenost v obvezno zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ tudi v spornem obdobju, utemeljen.
izvršilni naslov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožba pa utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da upnik ni predlagal izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, temveč na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine. V prvem delu sklepa je odločeno o obstoju upnikove terjatve, ki jo ima zoper dolžnika in ta del sklepa je postal pravnomočen in je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti, torej s pridobitvijo izvršljivosti, postal izvršilni naslov. Kot tak predstavlja podlago, na kateri je dovoljena izvršba zoper dolžnika zaradi prisilne izterjave terjatve, katere obstoj je ugotovljen v njem.
Zahteva za povrnitev stroškov mora biti torej določno opredeljena. takšna pa ni, če stranka samo navede, da zahteva povrnitev vseh stroškov, ki ji pripadajo, čeprav jih je mogoče ugotoviti na podlagi vpisa, niti če se sklicuje na določila tarife o nagrajevanju odvetnikov, temveč je dolžna specificirati opravljena dejanja in zneske, ki jih zanje zahteva.
Tako bi morala upnica, ki je vložila elektronski predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova zahtevo za povrnitev izvršilnih stroškov določneje opredeliti, torej v nestandariziranemu delu besedila elektronske vloge opredeliti vrsto in obseg stroškov katerih povrnitev zahteva v skladu z veljavnim Zakonom o odvetniških storitvah.
Če gre za kreditno razmerje, kakor je obravnavani primer, se od banke kot strokovnjaka na trgu kreditiranja, pričakuje povečana skrbnost glede opredelitve navedb o posameznih kreditnih obveznostih (glavnici, pogodbenih in zamudnih obrestih, posameznih stroških,...).
invalidnost - invalidnina - telesna okvara - seznam telesnih okvar
Tožnik uveljavlja telesno okvaro po hujših stanjih po infarktu miokarda. Tožnik je uvrščen v I. funkcijski razred po klasifikaciji NYHA, pri njem okvara srčne funkcije ni podana v takšni stopnji, da bi bilo pri njem po Seznamu telesnih okvar mogoče ugotoviti telesno okvaro in mu zanjo priznati pravico do invalidnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do invalidnine za 60 % telesno okvaro, ni utemeljen.
nasprotna izvršba - pogoji za nasprotno izvršbo - sklep o dovolitvi nasprotne izvršbe kot izvršilni naslov
V zadevi In 1 je M. s.p.a. predlagal izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe. Med postopkom je S. dosegel razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti na tej sodbi, kar pomeni, da pogoji za dovolitev izvršbe niso bili več izpolnjeni in je izvršilno sodišče izvršbo ustavilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja. Povedano pomeni, da do takrat izvedeno poplačilo v znesku 11.410,17 EUR ni imelo več pravne podlage, izpolnjeni so bili pogoji za nasprotno izvršbo.
Izpodbijani sklep predstavlja šele izvršilni naslov, na podlagi katerega bo upnik lahko zahteval izvršbo na pristojnem sodišču. Ta izvršilni naslov pa se izda v postopku, v katerem je bilo izvedeno plačilo brez pravne podlage, torej v postopku, za katerega je pristojno slovensko sodišče.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/1, 6/3, 24, 24/3, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZD člen 132, 142, 142/1. ZASP člen 71, 71/1. ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za razveljavitev potrdila pravnomočnosti - ugovor novega dolžnika - sestava sodišča - strokovni sodelavec - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - avtorske pravice zapustnika
ZIZ v drugem odstavku 6. člena ne pooblašča strokovnega sodelavca za odločanje o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (sklepa v predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti po oceni višjega sodišča ni mogoče šteti niti kot vmesnega procesnega sklepa, za izdajo katerega bi bil v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 6. člena ZIZ pristojen strokovni sodelavec oziroma sodniški pomočnik), zato lahko o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi odloča zgolj sodnik.
Na dediču, zoper katerega je sodišče po smrti zapustnika (predhodnega dolžnika) nadaljevalo posamezni izvršilni postopek, je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki ga razbremenjujejo odgovornosti za konkreten zapustnikov dolg.
Ker dedič odgovarja za zapustnikove dolgove z vsem svojim premoženjem (a do višine podedovanega premoženja - pro viribus hereditatis) in ne zgolj s podedovanim premoženjem (cum viribus hereditatis), vprašanje nedopustnosti izvršbe na podedovane avtorske pravice in nedokončana dela zapustnika na odgovornost novega dolžnika ne more vplivati.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. KZ-1 člen 29, 29/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neprištevnost
Tožnica (komercialistka) je kot delavka tožene stranke (banke) na računu svojega očeta, za katerega je bila sicer pooblaščena, brez njegove vednosti oziroma brez njegovega zahtevka knjižila ukinitev dovoljene prekoračitve v določenem znesku in opravila dvig gotovine. Nato je uničila dokumentacijo v zvezi z zgoraj navedenimi transakcijami. O svojem ravnanju v zvezi z nedovoljeno odobritvijo višjega limita ni obvestila svojih nadrejenih. Tožničino ravnanje pomeni kršitev internih aktov tožene stranke (tožnica kot delavka banke ne bi smela opraviti transakcije, v kateri bi hkrati nastopala v vlogi nalogodajalca in odgovorne osebe banke), ki jih je tožnica poznala, oziroma hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje 111. člena ZDR.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM0021677
OZ člen 356, 365, 369, 369/5. ZFPPIPP člen 132, 227, 227/1, 493, 493/2. ZPP člen 337, 337/1. ZPPSL člen 4, 4/1.
postopek osebnega stečaja - samostojni podjetnik posameznik - osebne in poslovne terjatve - judikatne terjatve - zastaranje
Obveznosti, katerih nosilec je dolžnik kot samostojni podjetnik z zaključkom stečaja tako prenehajo za razliko od terjatev, ki ne izvirajo iz poslovnih razmerij - t.i. osebnih terjatev. Dolžnik kot fizična oseba namreč ne preneha in osebne terjatve še naprej obstajajo. Upnik terjatve iz takih (osebnih) razmerij lahko uveljavlja tudi po zaključku stečaja.