ZJU člen 16, 17, 18, 19, 20. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2. ZSPJS člen 17.a, 17.a/1, 17.a/3.
plača - plačilo razlike plače - ocenjevanje javnih uslužbencev - napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede - pravica do udeležbe
Ocenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili, temveč gre za preverjanje delovnih in strokovnih kvalitet javnega uslužbenca. V 17. a členu ZSPJS so za to določena le tista pravila, ki omogočajo javnemu uslužbencu seznanitev z oceno in njegovo udeležbo ob preizkusu te ocene s strani komisije. ZSPJS ne določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe komisije. Določa le, da se o preizkusu ocene vodi zapisnik in da komisija o preizkusu ocene odloči s sklepom. Glede na to, da je opis konkretnih napak, ki se tožnici očitajo pri opravljanju dela, jasno razviden iz zapisnika, je sklep o preizkusu ocene v zadostni meri obrazložen in omogoča preizkus letne ocene delovne uspešnosti. Ker je tožnica na seji komisije sodelovala, in podala ugovore glede očitanih napak, ji je bila v preizkusu ocene zagotovljena pravica do udeležbe v smislu tretjega odstavka 17. a člena ZSPJS.
Tožnica je v ocenjevalnem obdobju delo opravljala zelo kvalitetno in je tudi dosegla delovne rezultate, ki so bili nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je tudi prejela oceno zelo dobro, ki nikakor ne predstavlja graje tožnici. Tožnica pa ni dosegla rezultatov, ki bi bili visoko nad pričakovanji v ocenjevalnem obdobju, saj odličnost pomeni nadpovprečne, izstopajoče, vrhunske rezultate. Zato je bila ocena tožničinega dela „prav dobro“ utemeljena.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/1, 6/3, 24, 24/3, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZD člen 132, 142, 142/1. ZASP člen 71, 71/1. ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za razveljavitev potrdila pravnomočnosti - ugovor novega dolžnika - sestava sodišča - strokovni sodelavec - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - avtorske pravice zapustnika
ZIZ v drugem odstavku 6. člena ne pooblašča strokovnega sodelavca za odločanje o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (sklepa v predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti po oceni višjega sodišča ni mogoče šteti niti kot vmesnega procesnega sklepa, za izdajo katerega bi bil v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 6. člena ZIZ pristojen strokovni sodelavec oziroma sodniški pomočnik), zato lahko o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi odloča zgolj sodnik.
Na dediču, zoper katerega je sodišče po smrti zapustnika (predhodnega dolžnika) nadaljevalo posamezni izvršilni postopek, je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki ga razbremenjujejo odgovornosti za konkreten zapustnikov dolg.
Ker dedič odgovarja za zapustnikove dolgove z vsem svojim premoženjem (a do višine podedovanega premoženja - pro viribus hereditatis) in ne zgolj s podedovanim premoženjem (cum viribus hereditatis), vprašanje nedopustnosti izvršbe na podedovane avtorske pravice in nedokončana dela zapustnika na odgovornost novega dolžnika ne more vplivati.
Prehodna določba ZPIZ-1 v 398. čl. določa, da ne glede na določbe 1. odst. 36. člena ZPIZ-1 v prehodnem obdobju znaša minimalna starost in pokojninska doba za pridobitev pravice do starostne pokojnine za ženske v letu 2011 57 let starosti in 37 let in 6 mesecev pokojninske dobe. Ker tožnica ne izpolnjuje niti teh minimalnih pogojev, je tožničin tožbeni zahtevek za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine neutemeljen.
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1. ZIZ člen 40, 40/4, 141, 141/7.
odgovornost samostojnega podjetnika - enotnost osebnega in podjetniškega premoženja
Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. Za svoje obveznosti podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena ZGD-1). Gre torej za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. Glede na navedeno, denarna sredstva na računu podjetnika hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe in v obravnavani situaciji, ko teče izvršba zoper dolžnika kot fizično osebo je dovoljena izvršba tudi na poslovni račun, ki ga ima po zatrjevanjih upnice dolžnik kot samostojni podjetnik.
V obdobju, ko je bil tožnik direktor tožene stranke, se je neizrabljeni letni dopust tožnika samodejno prenašal iz leta v leto, čeprav bi moral tožnik letni dopust predhodnega leta, na podlagi drugega odstavka 163. člena ZDR, izrabiti najkasneje do 30. junija v tekočem letu. Tožena stranka (oziroma njen nadzorni svet) tožniku ni onemogočala izrabe letnega dopusta. Tožnik je bil tisti, ki je kot direktor odločal o dopustu drugih delavcev in ki je bil po svoji funkciji dolžan delo organizirati tako, da je omogočil izrabo letnega dopusta sebi in drugim. Če tega ni storil, toženki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja oziroma odškodninske odgovornosti za škodo, ki je tožniku nastala, ker ni mogel izrabiti letnega dopusta.
Delavec in delodajalec lahko ob prenehanju delovnega razmerja skleneta dogovor o plačilu odškodnine zaradi neizrabe letnega dopusta (166. člen ZDR) le v primeru, če delavec dopusta ni mogel izrabiti iz objektivnih razlogov. Tožnik neupravičeno terja navedeni znesek na podlagi Direktive o delovnem času (Direktiva 2003/88/ES), ki v drugem odstavku 7. člena določa, da minimalnega letnega dopusta ni moč nadomestiti z denarnim nadomestilom, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja. Ta določba ne pomeni, da delavcu v vsakem primeru pripada nadomestilo v primeru prenehanja delovnega razmerja. Tudi v tem primeru velja, da je denarno nadomestilo odvisno od objektivne nezmožnosti neizrabe dopusta.
Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe zavezuje tožečo stranko, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Kot izpolnitev zahtevka se smiselno šteje tudi priznanje terjatve tožeče stranke v postopku prisilne poravnave. S tem je tožena stranka namreč dejansko pripoznala utemeljenost zahtevka v tem sporu. Zato mora tožeči stranki povrniti stroške, ki so ji nastali od vložitve sklepa o izvršbi do pravočasnega umika tožbe.
Zahteva za povrnitev stroškov mora biti torej določno opredeljena. takšna pa ni, če stranka samo navede, da zahteva povrnitev vseh stroškov, ki ji pripadajo, čeprav jih je mogoče ugotoviti na podlagi vpisa, niti če se sklicuje na določila tarife o nagrajevanju odvetnikov, temveč je dolžna specificirati opravljena dejanja in zneske, ki jih zanje zahteva.
Tako bi morala upnica, ki je vložila elektronski predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova zahtevo za povrnitev izvršilnih stroškov določneje opredeliti, torej v nestandariziranemu delu besedila elektronske vloge opredeliti vrsto in obseg stroškov katerih povrnitev zahteva v skladu z veljavnim Zakonom o odvetniških storitvah.
Če gre za kreditno razmerje, kakor je obravnavani primer, se od banke kot strokovnjaka na trgu kreditiranja, pričakuje povečana skrbnost glede opredelitve navedb o posameznih kreditnih obveznostih (glavnici, pogodbenih in zamudnih obrestih, posameznih stroških,...).
invalidnost - invalidnina - telesna okvara - seznam telesnih okvar
Tožnik uveljavlja telesno okvaro po hujših stanjih po infarktu miokarda. Tožnik je uvrščen v I. funkcijski razred po klasifikaciji NYHA, pri njem okvara srčne funkcije ni podana v takšni stopnji, da bi bilo pri njem po Seznamu telesnih okvar mogoče ugotoviti telesno okvaro in mu zanjo priznati pravico do invalidnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do invalidnine za 60 % telesno okvaro, ni utemeljen.
Tožnik ni imel dovoljenja osebne zdravnice za udeležbo na atletskih igrah, ki se jih je udeležil kot aktivni tekmovalec in pri tem zapustil kraj bivanja. Tudi če bi tožnik osebno zdravnico obvestil o nameravani udeležbi na igrah, mu ta dovoljenja ne bi dala. Po določbi 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ) mora osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija zavarovancu dati navodila o ravnanju v času bolniškega staleža. Delavec se mora držati navodil zdravnika, zato da bo zdravljenje čim krajše in v skladu s predpisano terapijo in se vzdržati vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja in s tem na delovno zmožnost delavca. Delavec krši svoje pogodbene obveznosti, če zlorablja odsotnost z dela zaradi bolezni. POZZ nalagajo delavcu obveznost predhodne odobritve osebnega zdravnika za zapustitev kraja bivanja. Ker tožnik za udeležbo na atletskih igrah ni imel izrecnega dovoljenja osebne zdravnice, je podan razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
predlog vrhovnega državnega tožilstva za odložitev izvršitve odločbe - postopek odločanja po ziz - smiselna uporaba določb o odlogu na predlog tretjega - predlog za odlog pred začetkom izvršilnega postopka - težko nadomestljiva škoda - kršitev razpravnega načela
Predlog za odlog ali prekinitev izvršbe po 20. členu ZDT-1 je lahko vložen le v izvršilnem postopku in se za odločanje o njem uporabljajo določbe 7. poglavja ZIZ.
Določba 20. člena ZDT-1 ne daje pravne podlage za ukrep, ki bi ga lahko zahteval državni tožilec tudi pred začetkom sodnega (izvršilnega) postopka.
ZUPJS člen 7, 10, 10/1, 12, 12/1, 14, 15, 15/1, 51, 16, 16/1, 16/5. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika člen 4, 15.
otroški dodatek - subvencija za plačilo vrtca - skupni dohodek družine - način upoštevanja dohodka
Iz določbe drugega odstavka 15. člena ZUPJS izhaja, da se v primeru, ko podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto med odločanjem niso na voljo, upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto. V času odločanja tožena stranka ni razpolagala s podatkom iz odločbe o odmeri dohodnine ali podatkom iz davčnega obračuna akontacije dohodnine o višini dohodka zakonca tožnice za preteklo leto. Zato je utemeljeno uporabila podatek za predpreteklo leto. Tožena stranka je tako v izpodbijanih odločbah v skupni dohodek družine na pravilen način upoštevala dohodek iz dejavnosti zakonca tožnice v predpreteklem letu. Posledično tožničin tožbeni zahtevek na priznanje višjega otroškega dodatka in višje subvencije za plačilo vrtca za vtoževano obdobje ni utemeljen.
Tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do dela vdovske pokojnine po 1. alinei 1. odstavka 110. člena ZPIZ-1, saj bi morala do smrti zavarovanca dopolniti 53 let. Tožnica je bila ob moževi smrti stara 42 let in 5 mesecev.
Tožnica je bila razvrščena v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni. Glede na datum smrti zavarovanca tožnica v času smrti še ni bila popolnoma nezmožna za delo, niti ni to postala v enem letu po zavarovančevi smrti, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do dela vdovske pokojnine po 2. alinei 1. odstavka 110. člena ZPIZ-1. Ker tožnica s pokojnim zavarovancem ni imela skupnih otrok, do katerih bi obstajala dolžnost preživljanja, ni izpolnjen pogoj določen v 3. alinei 1. odstavka 110. člena ZPIZ-1.
Ker tožnica v času zavarovančeve smrti ni imela lastnosti zavarovanca, bi lahko pravico pridobila, če bi do zavarovančeve smrti dopolnila starost 48 let oziroma bi nastopila čakalno dobo, če bi do zavarovančeve smrti upoštevaje 2. odstavek 421. člena ZPIZ-1 dopolnila 44 let. Tudi ta pogoj ni izpolnjen, kajti na dan moževe smrti je bila tožnica stara 42 let in 5 mesecev. Ker tožnica pogojev za pridobitev vdovske pokojnine in s tem pogojev za pridobitev oziroma odmero dela vdovske pokojnine po 4. odstavku 123. člena ZPIZ-1 v zvezi s 110. členom ZPIZ-1 ne izpolnjuje, njen tožbeni zahtevek, da se ji prizna pravica do dela vdovske pokojnine, ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - ustrezna zaposlitev - pogodba o zaposlitvi za določen čas
V skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR je dolžan delodajalec, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih ali nalogah ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstoji, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe. Vendar je delodajalec dolžan delavcu ponuditi le ustrezno zaposlitev, ki je v skladu s 3. odstavkom 90. člena ZDR tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Torej delavcu, ki je bil prej zaposlen za nedoločen čas, delodajalec ni dolžan ponuditi pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora – sestavine sklepa o odreditvi začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora
Določbi drugega odstavka 21. člena ZOPNI je zadoščeno, če sklep vsebuje vse kar zahteva navedena zakonska določba (podatke o lastniku, opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kataloškega kaznivega dejanja, čas in kraj storitve ter zakonsko označbo tega dejanja, premoženje, ki je predmet zavarovanja ter način in trajanje zavarovanja), pri tem pa ni nujno, da bi bil opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kataloškega kaznivega dejanja naveden v izreku sklepa, pač pa je lahko naveden v obrazložitvi sklepa, s katerim se odreja začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora, izrek takšnega sklepa pa mora vsebovati podatke potrebne za odreditev zaznambe prepovedi v zemljiški knjigi.
OZ člen 9, 88, 88/1. ZDR člen 136, 136/1, 136/2, 136/3, 138.
stroški bivanja - dolžnost izpolnitve obveznosti - zadrževanje in pobot izplačila plače - soglasje delavca - ničnost pogodbenega določila - plačilo za delo
Iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, izhaja, da je delodajalec dolžan priskrbeti delavcu v njegovo breme začasno bivališče, plačilo za bivanje pa bo delodajalec odtegnil od plače delavca. Pogodba vsebuje delavčevo izrecno izjavo, da dovoljuje, da se mu od plače odtegnejo vsa plačila delodajalca, opravljena v njegovo korist, pri čemer so v tem okviru mišljeni tudi stroški bivanja v okolici območja sedeža podjetja. Ker delavec ne more dati soglasja za pobot izplačila plače pred nastankom delodajalčeve terjatve (2. in 3. odst. 136. čl. ZDR), se pogodba o zaposlitvi v delu, ki določa, da bo delodajalec plačilo za bivanje odtegnil od plače delavca, pri čemer je delavec dovoljenje za odtegovanje od plače dal vnaprej, ne sme uporabljati.
Pravdni stranki se nista dogovorili, da bo zagotavljanje prenočišča oblika plačila delavcu, zato pri odločanju v tem sporu ne pride v poštev uporaba določbe 138. člena ZDR, ki ureja takšne primere. Terjatev tožeče stranke za plačilo prenočišča je nastajala in hkrati zapadla periodično, in sicer s pretekom vsakega meseca, v katerem je tožeča stranka zagotavljala prenočišče tožencu, ta pa ga je uporabljal. Tožeča stranka je plačilo stroškov bivanja za določeno obdobje od toženca terjala in mu za to postavila 8-dnevni rok. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo stroškov prenočišča za vtoževano obdobje utemeljen.
pogodba o delu – izpolnitev pogodbene obveznosti – končni uspeh – obligacija rezultata – navodila o načinu izvršitve posla
Za presojo, ali je podjemnik izpolnil svojo obveznost (izpolnitveno ravnanje), je pomembno le, ali je dosegel končni rezultat, torej ali je posel (uspešno) opravil in s tem naročniku omogočil, da uresniči (končni) interes, zaradi uresničitve katerega je sklenil pogodbo.
Predmet (vsebina) podjemnikove obveznosti je končni uspeh in ne delovanje (opravljanje del), ki je potrebno za dosego tega rezultata, kar pomeni, da na navodila o načinu izvršitve posla ni povsem vezan oziroma jih ni dolžan v vsem upoštevati.
nasprotna izvršba - pogoji za nasprotno izvršbo - sklep o dovolitvi nasprotne izvršbe kot izvršilni naslov
V zadevi In 1 je M. s.p.a. predlagal izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe. Med postopkom je S. dosegel razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti na tej sodbi, kar pomeni, da pogoji za dovolitev izvršbe niso bili več izpolnjeni in je izvršilno sodišče izvršbo ustavilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja. Povedano pomeni, da do takrat izvedeno poplačilo v znesku 11.410,17 EUR ni imelo več pravne podlage, izpolnjeni so bili pogoji za nasprotno izvršbo.
Izpodbijani sklep predstavlja šele izvršilni naslov, na podlagi katerega bo upnik lahko zahteval izvršbo na pristojnem sodišču. Ta izvršilni naslov pa se izda v postopku, v katerem je bilo izvedeno plačilo brez pravne podlage, torej v postopku, za katerega je pristojno slovensko sodišče.
pravilna izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova upnikovemu pooblaščencu
V skladu s 3. točko prvega odstavka 95. člena ZPP ima odvetnik, ki ga stranka pooblasti za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, pravico sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške.
brezposelnost - denarno nadomestilo - osnova za odmero - invalidnost II. kategorije - povprečna plača - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - delavec invalid
Določba drugega odstavka 61. člena ZUTD (po kateri se v osnovo za odmero denarnega nadomestila za brezposelnost upošteva povprečna plača, prejeta za zadnjih osem mesecev, če je zavarovanec v obdobju osem mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti prejemal nadomestilo plače v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševsko varstvo; če je zavarovanec prejemal plačo krajše obdobje, se za manjkajoče mesece upošteva prejeto denarno nadomestilo) ureja le primere, ko zavarovanec v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti ne prejme osmih plač. Tožniku so bile v obdobju osmih mesecev pred nastankom brezposelnosti dejansko izplačane plače. Zato v obravnavanem primeru ne gre za dejanski stan iz določbe drugega odstavka 61. člena ZUTD. Posledično tožnikov tožbeni zahtevek na vštevanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu v osnovo za odmero pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost, ni utemeljen.
ZMEPIZ člen 45, 45/2, 49, 49/1. ZPIZ-1 člen 191, 191/1, 192.
starostna pokojnina - odmera - prispevki
Tožnica je bila v spornem obdobju vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prav tako so bili za to obdobje plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato je tožničin tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici na novo odmeriti višino starostne pokojnine, s tem da bo tožena stranka upoštevala vključenost v obvezno zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ tudi v spornem obdobju, utemeljen.